Brigitte Bardot (1934–2025). Foto: Reuters
Na podelitvi oskarjev, ki se je odvila v noči z nedelje na ponedeljek po našem času, so se v kolažu osmrtnic med drugim poslovili od Claudie Cardinale, Bele Tarra, Uda Kiera, Giorgia Armanija, Diane Keaton, Roberta Redforda, Billyja Williamsa, Diane Ladd, Fredericka Wisemana, Michaela Madsena, Grahama Greena, Vala Kilmerja, Roberta Duvalla, Terencea Stampa, Toma Stopparda, Catherine O’Hara ter Roba in Michele Reiner.
Oglas
Iz poklona izpuščena tudi trojica igralcev
Mnoge je presenetil izpust Brigitte Bardot, a tudi Jamesa Van Der Beeka in Erica Dana, dvojice igralcev, znanih po vlogah v televizijskih serijah. Med imeni prav tako ni bilo Buda Corta, glavnega igralca iz filmske klasike Harold in Maude iz leta 1971.
Na podelitvi je bil dodaten čas namenjen poklonu posebej izstopajočim ikonam filmske industrije, zato je izpustitev Brigitte Bardot toliko bolj bila v oči in sprožila največ polemik. Posledično se mnogi seveda sprašujejo, ali so bili razlog za to njena odkrito izražena skrajno desničarska stališča v poznejšem življenju. Kljub njeni neomembi v televizijskem poklonu je njeno ime uvrščeno na dolg seznam In Memoriam na spletni strani Ameriške akademije za filmsko umetnost in znanost, ki podeljuje oskarje.
Poklon Robertu Redfordu. Foto: Reuters
Poklon Catherine OHara. Foto: Reuters
Poklon Diane Keaton. Foto: Reuters
Odločitev Akademije, da ne omeni francoske ikone na dogodku v televizijskem prenosu, je na spletu naletela na mešane odzive. Brigitte Bardot sicer ni prva francoska zvezda, ki je bila izpuščena iz hollywoodskega poklona In memoriam. Lani je bila Akademija deležna kritik tudi zato, ker v svojem spominskem poklonu ni omenila njenega rojaka in cehovskega kolega Alaina Delona.
Tako Bardot kot Delon sta v preteklosti sprožila polemike s svojimi političnimi stališči. Igralec pa se je nekoč celo sam opisal kot “mačo” in priznal, da je klofutal ženske, s katerimi je bil v razmerjih. “Sem rekel, da sem klofutal žensko? Da. In moral bi dodati, da sem prejel več klofut, kot sem jih dal. V življenju pa nikoli nisem nadlegoval ženske,” je dejal v intervjuju za časopis Le Journal du Dimanche.
“Tudi jaz se ne strinjam z njuno politiko, vendar …”
“Predvidevam, da sta bila izključena zaradi svoje politike, toda naloga Akademije je, da se jih spominja zaradi njihovega prispevka h kinematografiji … Tudi jaz se ne strinjam z njuno politiko, vendar ju lahko še vedno slavim zaradi njunih nastopov na platnu,” se glasi eden od zapisov na omrežju X. Drugi uporabnik pa je zapisal: “Ni ravno žalostno, da je bila ženska, večkrat obsojena zaradi sovražnega govora, izključena.”
Za nekatere je nekdanja igralka in kasnejša borka za pravice živali, ki je umrla lani pri starosti 91 let, svojo zapuščino omadeževala s svojimi skrajno desničarskimi političnimi stališči – vključno s tesno povezanostjo s člani stranke Nacionalna fronta (preimenovane v Nacionalni zbor). V knjigi Mon BBcédaire, ki je izšla le nekaj mesecev pred njeno smrtjo, je zapisala, da so desničarski politiki “edino nujno zdravilo za agonijo Francije”.
Sorodna novica
Umrla je slavna francoska igralka in borka za pravice živali Brigitte Bardot
Bardot je bila tako poleg svoje lepote, igralskega talenta in ljubezni do živali znana tudi po svojem ostrem jeziku, brezkompromisnih izjavah in kritikah družbenih pojavov, kot so imigracija, odnosi med etničnimi skupinami in vpliv islama v Franciji. Petkrat je bila tudi pravnomočno obsojena zaradi podpihovanja etničnega sovraštva in rasizma s svojimi izjavami.
Tako se je na primer leta 1997 zavzela proti ritualnemu zakolu ovac na praznik kurban bajram, rekoč, da ta praksa “omadežuje francosko zemljo”. Sama je po pisanju francoske tiskovne agencije AFP trdila, da so jo neupravičeno označili za podpornico skrajne desnice, ki nasprotuje priseljevanju.
“Nikoli nisem nikogar pozivala k rasizmu”
V svoji avtobiografski knjigi Larmes de Combat (Solze boja) iz leta 2018 je zapisala: “Nikoli nisem nikogar pozivala k rasizmu in mislim, da ne spodbujam nobenega rasnega sovraštva.” Istega leta je za časopis Le Monde dejala, da so bile njene izjave napačno razumljene in da je “preprosto zahtevala, da se živali omamijo” in se jim tako prihrani trpljenje.
V omenjeni avtobiografiji je zapisala še: “Nisem del človeške rase. Nočem biti. Počutim se drugačno, skoraj nenormalno. Dokler bodo živali obravnavane kot manjvredna vrsta, dokler jim bodo povzročali vse vrste škode in trpljenja, dokler jih bodo ubijali za naše potrebe, naš prosti čas in naše užitke, ne bom del te predrzne in krvoločne rase.”
Brigitte Bardot so se sicer v preteklem mesecu poklonili na podelitvi osrednjih francoskih filmskih nagrad césar, kar je občinstvo pospremilo z žvižganjem, iz množice pa je bilo mogoče slišati tudi vzklik “rasistka”, navaja Euronews.
Oglas