Spremljajte RTVSLO.si kot prednostni vir na Google

Slišimo izvirne, čeprav nezanesljive zgodbe prepovedovalcev nigerijsko-britanske pisateljice Helen Oyeyemi, pa boleče in lepe spomine bolgarskega pisatelja Georgija Gospodinova ter zanimiva soočenja z mrtvimi v literaturi angleškega avtorja Johna Bergerja. Objavljamo tudi svežo poezijo Radharani Pernarčič in se spominjamo avstrijskega mojstra Hermanna Brocha.

Oglas


Nagrajena pisateljica Helen Oyeyemi, fotografirana januarja 2021. Foto: Wikimedia Commons/H-minus

Nagrajena pisateljica Helen Oyeyemi, fotografirana januarja 2021. Foto: Wikimedia Commons/H-minus

“Sovražim jih,” je rekla. Sedla je na kuhinjska tla, z zmečkanim telegramom v naročju.

Hiša na Barton Roadu v Dovru v romanu Bela je za copranje nigerijsko-britanske pisateljice Helen Oyeyemi ni le prizorišče dogajanja, temveč tudi ena od pripovedovalk. Staro družinsko hišo je pred desetletji s svojim strahom in sovraštvom do tujega zaznamovala prababica Anna, ki postane sovražna do gostov in priseljencev. V njej odrašča Miranda Silver, mlada ženska z motnjo hranjenja, imenovano pica, ki po nasilni smrti matere na Haitiju vse bolj prevzema poteze svojih umrlih prednic. Ko se zaljubi v Ore, študentko nigerijskega rodu, se nasilje v hiši stopnjuje, Miranda pa nato izgine in za seboj pušča le drobce sledi.

Pripoved si delijo trije nezanesljivi pripovedovalci: Mirandin brat dvojček Eliot, njena ljubezen Ore in hiša sama; v romanu se prvine gotskega grozljivega romana prepletajo z obravnavo rasizma. Bela je za copranje je tretji roman Helen Oyeyemi, rojene leta 1984 v Ibadanu v Nigeriji, ki je odraščala v Londonu. Za leta 2009 objavljeni roman je leta 2010 prejela nagrado Somerseta Maughama. V slovenščino ga je prevedla Anja Radaljac (Litera, 2024).

V Literarnem nokturnu odlomek besedila interpretira Tina Resman, režija Špela Kravogel. Posneto 2026.

Helen Oyeyemi: Bela je za copranje

Vrt je bil njegovo drugo možno življenje, njegov glas in vse zamolčano.

Bolgarski pisatelj Georgi Gospodinov je eno najodmevnejših imen sodobne evropske književnosti. Leta 1968 rojeni Gospodinov je najprej pisal poezijo, danes pa je eden najpomembnejših evropskih prozaistov; njegova dela so prevajana in nagrajevana po vsem svetu. Pozornost bralcev in kritikov je vzbudil že s proznim prvencem Naravni roman, ki je izšel leta 1999. Leta 2011 je izšel roman Fizika žalosti, ki je bil v Bolgariji razglašen za roman leta. Za leta 2020 objavljeni roman Časovno zaklonišče, v katerem je izvirno obravnaval temi preteklosti in prihodnosti, je prejel prestižnega angleškega bookerja in italijansko strego.

Pri Cankarjevi založbi je lani izšla zbirka kratkih zgodb Georgija Gospodinova z naslovom In druge zgodbe, pri Beletrini pa nedavno prevod romana Vrtnar in smrt, ki je v izvirniku izšel lani. Knjiga je zelo osebna in pretresljiva pripoved o tem, kako je pisatelj doživljal umiranje in smrt očeta, v kateri pa ne manjka tudi humorja. Vsa dela Georgija Gospodinova je v slovenščino prevedel Borut Omerzel.

V lanskem intervjuju za Program Ars je Georgi Gospodinov o romanu med drugim povedal:

“Knjigo serm napisal na roko, in to v celoti; to je bila prva knjiga, prvi roman, ki sem ga v celoti napisal na roko. Zaradi pisanja z roko je bilo vse skupaj zelo osebno, hkrati pa je bilo zaradi tega zame vse skupaj – paradoksalno – lažje. Ko sem začel pisati to knjigo, sem si, ko sem sedel ob očetovi postelji, v zvezek začel zapisovati. Takrat sploh nisem pomislil na to, da pišem knjigo; skušal sem samo ohraniti tisto, kar mi je zapuščal umirajoči oče, njegovo izročilo – njegov svet, njegove kretnje, vse to je bilo takrat zame zelo pomembno.

Pravzaprav sem skušal pisati ne samo o svojem očetu, o njegovem umiranju, pisal sem o celotni generaciji ljudi, rojenih v poznih štiridesetih letih, po drugi svetovni vojni, in o njihovem življenju v obdobju socializma. Zato je knjiga tudi nekakšen portret te generacije.”

V Literarnem nokturnu nekaj poglavij iz knjige interpretira dramski igralec Matej Puc. Režiral je Klemen Markovčič. Oddajo smo posneli oktobra 2026.

Prejemnik nagrade vilenica Georgi Gospodinov: Ko ustvariš vrt in napišeš knjigo, je to nekaj, kar bo ostalo, ko te ne bo več

Človek je tam umrl, je rekel, kaj bi lahko bilo naravneje, kot da je to označeno?

Petega novembra bi sto let dopolnil angleški pisatelj, kritik John Berger. Umrl je leta 2017. Najbolj znan je po svojem delu Načini gledanja iz leta 1972, istega leta je za eksperimentalni roman z naslovom G. prejel Bookerjevo nagrado.

Leta 2005 je objavil knjigo Tukaj se srečava. V njej prvoosebni pripovedovalec opisuje svoja soočenja z mrtvimi, ki jih tako ali drugače srečuje po različnih evropskih mestih. V Lizboni sreča mater, ki sedi na klopi v parku in se smeje kot šolarka. Na krakovskem trgu prepozna Kena, najpomembnejšo osebo v svojem življenju med enajstim in sedemnajstim letom. Na Poljskem v hiši prijatelja Mireka naleti na dve zgodbi, ki sta nenavadno povezani: zgodbo jelenovih rogov in nemškega vojaka med drugo svetovno vojno.

Odlomek je prevedel Matej Juh, interpret je bil Primož Pirnat, režirala je Špela Kravogel. Literarni nokturno smo posneli leta 2019.


John Berger. Foto: EPA

John Berger. Foto: EPA

Kakšna igla je stkala to zemljo? / Kakšen um je spletel te potoke?

Radharani Pernarčič je pesnica, plesalka, koreografinja in kulturna antropologinja. Doslej je objavila tri knjige poezije. Njeno pesniško govorico zaznamujejo izrazita senzoričnost, telesnost in rahločutnost, vseeno pa ni brez ostrine, kadar razgalja nevralgije ali domnevne samoumevnosti družbenega vsakdana. Izbor njene nove poezije nas popelje na popotovanje skozi tujo pokrajino življenja, v kateri se posameznik sčasoma zave, da so vse identitete in maske začasne, da čas neustavljivo teče in da smo tudi mi sami predvsem – gibanje.

Pesmi Radharani Pernarčič v Literarnem nokturnu interpretira Gaja Filač, režiser je Klemen Markovčič. Posneto 2026.


Radharani Pernarčič: Bull-roarer. Foto: LUD Šerpa

Radharani Pernarčič: Bull-roarer. Foto: LUD Šerpa

Velik je strah človeka, ki se ové svoje samote in beži pred svojim lastnim spominom.

Hermann Broch, avstrijski pisatelj judovskega rodu, se je rodil 1. novembra 1886 na Dunaju, umrl pa 30. maja 1951 v Connecticutu v Združenih državah. Študiral je na Dunaju. Leta 1938, po nemški priključitvi Avstrije, so ga aretirali, kmalu pa je prek Velike Britanije emigriral v Združene države Amerike. Broch je eden izmed začetnikov modernega eksperimentalnega romana, celo z elementi postmodernega. Skušal je združevati pripovedništvo z znanostjo, analiziral je sodobnost, razpad tradicionalnih vrednot, ukvarjal se je z metafiziko človekovega bivanja.

Tadeja Šergan je leta 2021 v Literarnem večeru predstavila Brochovo življenjsko pot in njegovo izjemno ustvarjanje. V oddajo je vključila odlomke iz romanov Vergilova smrt in Nedolžneži (oba je prevedel Jože Udovič) ter Mesečniki v prevodu Štefana Vevarja. Interpret je bil Aleš Valič, režirala je Saška Rakef.

Spored literarnih oddaj od 1. do 7. novembra 2026

Nedelja, 1. november
Humoreska tega tedna – 14.05 (Ars)
Nikolaj V. Gogolj: Mrtve duše

Spomini, pisma in potopisi – 19:30 (Ars)
Tone Pavček: Dvoje živih

Literarni portret – 22:05 (Ars)
Nicolas Boileau-Despréaux – ob 390. obl. rojstva

Literarni nokturno – 23.00 (Ars) in 23.05 (Prvi)
Georgi Gospodinov: Vrtnar in smrt

Ponedeljek, 2. november
Literarni nokturno – 23.00 (Ars) in 23.05 (Prvi)
John Berger: Tukaj se srečava – ob 100. obl. rojstva

Torek, 3. november
Literarni večer – 18:00 (Ars)
Hermann Broch – ob 140. obletnici rojstva

Literarni nokturno – 23.00 (Ars) in 23.05 (Prvi)
Radharani Pernarčič: Vse polno poti

Sreda, 4. november
Literarni nokturno – 23.00 (Ars) in 23.05 (Prvi)
Andraž Polič: Ni več isto

Četrtek, 5. november
Literarni večer – 21.05 (Prvi)
George Orwell: Burmanski dnevi

Literarni nokturno
Xi Chuan: Pesmi

Petek, 6. november
Literarni nokturno – 23.00 (Ars) in 23.05 (Prvi)
Karel Hynek Mácha: Pesmi – ob 190. obl. smrti
Sobota, 7. november
Izbrana proza – 18:00 (Ars)
Jan Morris: Ciao, Carpaccio!

Literarni nokturno – 23:00 (Ars) in 23.05 (Prvi)
Goran Vojnović: Šum češnje

Oglas