Gospodarska rast: 1 : 0 za Slovenijo
Za začetek poglejmo podatke o gospodarski rasti. Ta je po podatkih statističnega urada lani v Sloveniji dosegla 1,1-odstotno rast, medtem ko se je lani Nemčija z 0,3-odstotno rastjo komaj izognila recesiji. Po napovedih domačih in mednarodnih institucij naj bi se gospodarska rast v letošnjem in prihodnjem letu v Sloveniji še okrepila. Tako naj bi se po napovedih Evropske komisije po rasti BDP Slovenija (OECD recimo napoveduje 2,3-odstotno rast) letos uvrstila na osmo, prihodnje leto pa na četrto mesto med članicami EU.
Nemčijo medtem v najboljšem primeru po napovedih čakata še dve leti skromne rasti, letos naj bi ta po napovedih OECD dosegla en odstotek, prihodnje leto pa 1,5 odstotka. Rast naj bi Nemčija dosegla predvsem na račun povečanih izdatkov gospodinjstev in potrošnje države, ki je sprostila zavore pri zadolževanju.
“Po drugi strani pa je izvoz zabeležil ponoven upad. Nemški izvozni posli trpijo zaradi višjih ameriških carin, apreciacije evra in povečane konkurence iz Kitajske. Poleg tega so naložbe ostale šibke, saj so bile bruto investicije v osnovna sredstva v stroje in opremo ter v gradbeništvo nižje kot preteklo leto,” je ob objavi podatkov za lansko leto poudarila direktorica nemškega statističnega urada Ruth Brand.
Ob tem je treba poudariti, da je slovensko gospodarstvo zelo izvozno naravnano, naš največji izvozni trg pa je po podatkih statističnega urada (brez tako imenovanih poslov oplemenitenja, v katerih sta kupec in prodajalec ista pravna oseba in pri katerih zaradi farmacevtov izstopa Švica) ravno Nemčija. Ko je ta država v gospodarskem krču, se to zato pozna tudi na slovenski gospodarski rasti.
Veliko bolje se po podatkih o gospodarski rasti lani nista odrezali niti drugi dve evropski gospodarski velesili: BDP je v Franciji lani zrasel za 0,2 odstotka, v Italiji, ki je za Nemčijo naš tretji največji izvozni trg, pa za 0,3 odstotka.
Inflacija: izenačeno na 1 : 1
Inflacija je edini pomemben gospodarski kazalnik, po katerem je bila Slovenija lani slabša od Nemčije, pa še to le za 0,2 odstotne točke.
Foto: Shutterstock
Povprečna letna rast cen v Sloveniji je lani po podatkih statističnega urada znašala 2,4 odstotka. K letni inflaciji v Sloveniji so največ, 0,8 odstotne točke, prispevale višje cene hrane in brezalkoholnih pijač (za 4,5 %). Z 0,5 odstotne točke so sledile višje cene v skupini stanovanja, voda, električna energija, plin in drugo gorivo (za 4,3 %). Po 0,3 odstotne točke so dodale podražitve v skupini zdravstvo (za 5,9 %) ter v restavracijah in hotelih (za 4,0 %).
Nemčija je v letu 2025 beležila le za odtenek nižjo povprečno letno inflacijo, in sicer je bila rast cen 2,2-odstotna.
Brezposelnost: 2 : 1 za Slovenijo
Brezposelnost pri nas še vedno znaša pod pet odstotkov.
Foto: Ana Kovač
Stopnja brezposelnosti je konec decembra lani v Sloveniji znašala 4,8 odstotka, 0,2 odstotne točke več, kot je znašala v predhodnih dveh mesecih in največ po februarju 2025.
Tudi stopnja brezposelnosti v Nemčiji je decembra lani narasla, in sicer na 6,2 odstotka, bila je torej 1,4 odstotne točke višja kot v Sloveniji. Podobno kot pri gospodarski rasti so tudi pri brezposelnosti napovedi za Nemčijo precej negativne, saj ni videti, da bi se gospodarska aktivnost kmalu okrepila.
Bruto investicije: 3 : 1 za Slovenijo
Bruto investicije pri nas so bile visoke predvsem na račun gradbenih del, ki jih financira država.
Foto: Bojan Puhek
Bruto investicije v osnovna sredstva v Nemčiji so leta 2025 po ocenah nemškega statističnega urada ponovno upadle, in sicer za 0,5 odstotka v primerjavi z letom pred tem. Čeprav se je gospodarstvo za las izvilo iz recesije z 0,3-odstotno rastjo BDP, so naložbe v stroje in opremo ter gradbeništvo še naprej padale zlasti zaradi visokih cen in gospodarske negotovosti.
Skupne bruto naložbe v osnovna sredstva so se zmanjšale za 0,5 odstotka, pri čemer izstopata 2,3-odstotno zmanjšanje naložb v opremo in stroje in 0,9-odstotno zmanjšanje naložb v gradbenem sektorju. Slike niso mogle popraviti niti večje državne naložbe, zlasti v obrambni sektor.
Bruto investicije v Sloveniji so se medtem lani izjemno povečale, in sicer za kar 13,2 odstotka, predvsem na račun gradbenih projektov. Nadaljeval se je trend, ki smo mu bili priča že od sredine leta, saj so se v tretjem četrtletju bruto investicije v osnovna sredstva medletno povečale za 9,1 odstotka, kar je bila najvišja rast v zadnjih 15 četrtletjih. Na visoko rast so pomembno vplivale investicije v nestanovanjske objekte (31,4-odstotna rast) in državne investicije, za katere je bilo v proračunu načrtovanih 2,2 milijarde evrov.
Zasebna potrošnja: 4 : 1 za Slovenijo
V Sloveniji zasebno potrošnjo krepi rast plač, obeti pa so tudi v letošnjem letu pozitivni.
Foto: Bojan Puhek
Tako v Nemčiji kot Sloveniji se je zasebna potrošnja proti koncu lanskega leta okrepila, a je Slovenija tudi pri tem kazalniku rasla hitreje, saj smo pri nas beležili triodstotno, v Nemčiji pa 1,4-odstotno rast. Tudi pri potrošnji so obeti za Slovenijo bolj rožnati: zasebno potrošnjo krepita visoka zaposlenost in rast plač, ki je bila posebej izrazita v javnem sektorju, nanjo pa bodo po pričakovanjih vplivale tudi obvezna božičnica, višja minimalna plača in višje pokojnine.
Izvoz: 5 : 1 za Slovenijo
Lani se je izvoz v Sloveniji okrepil za kar 17 odstotkov.
Foto: Matic Prevc/STA
Nemški izvoz v zadnjih mesecih doživlja vzpone in padce. Po skrb vzbujajočih podatkih, da je novembra lani v primerjavi z enakim obdobjem leto prej izvoz padel za 2,5 odstotka, se je nato decembra izvoz močno popravil, in sicer je zrasel za štiri odstotke, tako da je država na koncu beležila enoodstotno letno rast izvoza. Nemški izvoz (in s tem gospodarstvo, ki je močno izvozno naravnano) trpi predvsem zaradi dveh dejavnikov: trgovinske vojne z ZDA in nižjega povpraševanja po nemških izdelkih na Kitajskem, kjer se krepijo domače znamke, ki so vse bolj konkurenčne tudi na evropskem trgu.
Slovenija beleži povsem drugačne podatke. Izvoz blaga je v letu 2025 dosegel 72 milijard evrov, kar je za 17 odstotkov ali dobrih deset milijard evrov več kot leta 2024, je nedavno poročala agencija Spirit.
Kot že rečeno, je Slovenija lani največ izvozila v Švico, kamor je izvozila za 30,6 milijarde evrov blaga, predvsem farmacevtskih izdelkov. To je 48 odstotkov ali deset milijard evrov več kot leta 2024. Izvoz v Švico je lani predstavljal 42,59 odstotka celotnega izvoza Slovenije na tuje trge. Poleg Švice je Slovenija lani največ izvažala še v Nemčijo, na Hrvaško, v Italijo, Avstrijo, Francijo, na Poljsko, Madžarsko ter v Srbijo in Rusijo.