Dars bo danes odprl novo vhodno cev predora Karavanke, ki jo je gradil turški Cengiz. Promet po njej bo stekel v petek, nato pa se bo začela obnova sedanje cevi. Pred odprtjem smo se pogovarjali s predsednikom uprave Darsa Andrejem Ribičem.
Kaj pomeni odprtje nove cevi predora Karavanke za Dars in za Slovenijo?
Odprtje nove cevi predora Karavanke je za Dars in za Slovenijo zelo pomemben infrastrukturni mejnik. To je eden ključnih prometnih projektov na slovenskem avtocestnem omrežju in pomembna izboljšava na enem najbolj obremenjenih mednarodnih koridorjev med severom in jugom Evrope. Projekt simbolizira tudi širšo razvojno ambicijo družbe Dars. Naše poslanstvo je upravljati, razvijati in širiti avtocestno omrežje, ki meri približno 625 kilometrov, v prihodnjih letih pa ga želimo skupaj z novimi odseki, razširitvami in modernizacijami približati obsegu okoli 800 kilometrov sodobne infrastrukture. Dars je pri tem kritična infrastruktura države in pričakujemo, da bo ta status tudi formalno potrjen v kratkem. Naše delo namreč neposredno vpliva na mobilnost ljudi, gospodarsko konkurenčnost in razvoj celotne države.
Kdaj se bo začel promet po novi cevi?
Promet po novi cevi predora Karavanke v smeri Avstrije bo stekel v petek, 20. marca, ob 9. uri zjutraj. Najprej bo promet potekal enosmerno iz Slovenije proti Avstriji, promet po nasprotni smeri pa bo potekal po dosedanji cevi. Dvosmerni promet v novi cevi se bo predvidoma začel z enotedenskim zamikom.
Ali je treba končati še kakšna dela?
Ne. Vsa gradbeno obrtniška in inštalacijska dela so končana v celotnem predoru. Izvesti je treba še določena testiranja na avstrijski strani predora, ki bodo končana predvidoma v enem tednu.
Čez tri leta bo promet potekal po obeh ceveh predora Karavanke, je povedal predsednik uprave Darsa Andrej Ribič. Foto Jože Suhadolnik
Swietelsky je z avstrijske strani prišel do slovenske meje septembra leta 2021, Cengiz dve leti in pol pozneje. Projekt se je začel z velikimi zamudami zaradi dolgotrajnih postopkov v javnem naročanju in epidemije koronavirusa. Kaj ste se v Darsu kot investitorju naučili na primeru tega projekta?
Dars je kot investitor spremljal projekt in zagotavljal, da so dela potekala po načrtu. Pri tako zahtevnih projektih je ključna jasna projektna dokumentacija, natančno upravljanje časovnice ter obvladovanje stroškov. Tako ravnamo tudi pri vseh drugih novih projektih, pri katerih pozorno obvladujemo tveganja in skrbimo za pravočasno izvedbo. V zadnjih letih smo sicer močno povečali investicijski cikel. Samo v zadnjih letih smo v razvoj in obnovo avtocestnega omrežja investirali rekordno veliko sredstev, v zadnjih dveh letih pa skupaj že več pol milijarde evrov. S tem intenzivno zmanjšujemo razvojni zaostanek, ki je nastal v preteklosti.
Kaj bi izpostavili glede same gradnje in tehnične zahtevnosti?
Gradnja predora Karavanke je bila tehnično zelo zahtevna. Predor poteka skozi geološko raznovrstno območje, kjer so se izvajalci srečevali z zelo zahtevnimi in različnimi kamninskimi strukturami, prelomnimi conami in tudi z vdori vode. Takšne razmere zahtevajo nenehno prilagajanje tehnologije izkopa in dodatne varnostne ukrepe. Kljub temu je projekt uspešno napredoval, kar potrjuje visoko raven znanja in izkušenj vseh sodelujočih strokovnjakov.
Posebej je treba poudariti tudi vidik varnosti. Pri tako zahtevnem in dolgotrajnem gradbenem projektu je zelo pomembno, da so bili varnostni standardi ves čas na najvišji ravni, zato nas posebej veseli, da je gradnja potekala brez hujših nesreč. To je rezultat odgovornega dela izvajalcev, nadzora in vseh strokovnjakov, ki so sodelovali pri projektu.
Pomembno je tudi, da takšni projekti močno vplivajo na slovensko gospodarstvo. Na nekaterih infrastrukturnih projektih sodeluje tudi več kot 50 domačih podizvajalcev, zato investicije Darsa neposredno prispevajo h gospodarski aktivnosti in rasti slovenskega BDP.
Gradbeništvo ima največji multiplikator med vsemi panogami. Če je izvajalec domače podjetje, je multiplikator večji, kot če je izvajalec iz tujine. Je za Dars kot naročnika pomembno, ali je podjetje domače ali tuje?
Naša želja v javnem naročanju je, da dobimo čim boljšega in čim bolj usposobljenega izvajalca. Želimo si tudi, da v Sloveniji dobimo izvajalce, ki znajo opraviti vsa dela. V preteklosti smo uničili velika gradbena podjetja, kot sta SCT in Primorje. Te družbe so obvladovale tehnologijo in inženiring gradnje ter imele opremo. Zdaj se spet vzpostavlja nekaj podjetij, ki bodo sposobna narediti taka dela.
Kolektor Construction zaključuje gradnjo drugega tira, kjer je pridobil reference, znanje in tehnologijo za predorogradnjo. Po 20 letih je slovensko podjetje zgradilo viadukt po zahtevni prostokonzolni gradnji. Tudi tretja os prinaša predore in viadukte. Kaj pomeni za Dars, da ima slovensko podjetje tovrstne reference?
Za naročnika je pomembno, da ima na trgu več usposobljenih izvajalcev, ki lahko konkurirajo na velikih infrastrukturnih projektih. Če slovenska podjetja pridobijo znanje, reference in tehnologijo za gradnjo zahtevnih objektov, kot so predori in viadukti, to povečuje njihovo sposobnost za konkuriranje na razpisih in s tem dodatno pripomore k razvoju domače gradbene industrije.
Projektov bo še kar nekaj?
Tako je. Kot omenjeno, načrtujemo, da bomo avtocestno omrežje razširili na okoli 800 kilometrov. Pred nami so veliki objekti. Čaka nas tretja razvojna os na jugu in končanje tretje razvojne osi na severu. Načrtujemo tudi povezavo med Jelšanami in Postojno. Pred nami je torej še veliko del. Pomembno je, da imamo tudi doma družbe, ki so sposobne opravljati taka dela, predvsem tudi daljše viadukte in predore.
Država je po dolgotrajnih postopkih javnega naročanja za gradnjo nove karavanške cevi spremenila nekatera pravila javnega naročanja in revizije, da so postopki hitrejši. Tudi na Darsu ste vstopili v dvofazni postopek, pri čemer najprej preverite sposobnosti, v drugi fazi je odločilna cena. Ali je danes javno naročanje hitrejše kot v preteklosti?
Dvostopenjski postopek pomeni, da se lahko začnemo prej pripravljati in da prej izločimo podjetja, ki niso primerna. V drugi fazi pa med podjetji, ki jim je priznana sposobnost, odloča samo še cena. To za nas pomeni bolj transparenten in hitrejši postopek. V takih primerih ne pričakujemo pritožb.
Se je tako tudi izkazalo?
To se je izkazalo kot pozitivno. Res pa je, da še vedno imamo težave. Slovenija je majhna država in ponudniki se sami dogovarjajo, kje bodo nastopali. To nas moti in proti temu se tudi bojujemo. Upam, da bo konkurenca tujih podjetij dobrodošla.
Cengiz se je potegoval tudi za druge Darsove projekte. Ga pričakujete še na katerem?
Dars kot naročnik vse infrastrukturne projekte oddaja v postopkih javnega naročanja, ki so odprti za vse usposobljene izvajalce. Če podjetje izpolnjuje pogoje in odda konkurenčno ponudbo, lahko sodeluje v postopkih javnega naročanja tako kot vsi drugi ponudniki.
Obnova obstoječe cevi bo trajala tri leta. FOTO: Jože Suhadolnik
Ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek pravi, da imamo s turškimi izvajalci na Karavankah dobre izkušnje, slabše so bile na drugem tiru. Kako ste vi videli Cengiz?
Vključil sem se sredi projekta in na določeni točki smo imeli s Cengizom težave v razumevanju in komunikaciji. Vendar me veseli, da smo predvsem z lastnikom in direktorji vzpostavili zaupanje. Od takrat je sodelovanje potekalo nemoteno, skladno s časovnico in pogodbenimi zahtevami ter varnostnimi standardi. Tako da smo bili s podjetjem Cengiz zadovoljni. Nekaj časa sem delal v Turčiji in poznam turško mentaliteto, kar je pripomoglo k učinkovitemu sodelovanju z njimi in uspešnemu zaključku projekta.
Pogodbena vrednost projekta se je povečala z 98,5 milijona na 114,9 milijona evrov. Je to zdaj končna vrednost?
Sedanja pogodbena vrednost projekta znaša 114,9 milijona evrov. Glavnina povečanja vrednosti je posledica podražitev materialov, energentov in gradbenih storitev med epidemijo covida-19 ter po začetku vojne v Ukrajini, ko so se razmere na trgu močno spremenile. Preostali del povečanja je povezan z nekaterimi dodatnimi deli in prilagoditvami med gradnjo. Takšne prilagoditve so pri velikih infrastrukturnih projektih razmeroma običajne, saj se projekt skozi večletno izvedbo prilagaja dejanskim razmeram na trgu in na terenu.
Pogodbeni rok po osnovni pogodbi se je iztekel 30. marca 2025. Aneks številka 5., podpisan 31. julija 2025, je podaljšal gradnjo na 86 mesecev. Ali je bil aneks podpisan na pogodbo, ki formalno ni več veljala?
Aneks je bil podpisan v okviru še vedno veljavnega pogodbenega razmerja med naročnikom in izvajalcem ter je pravno urejal podaljšanje roka zaradi okoliščin, ki so vplivale na potek gradnje. Pri tako kompleksnih projektih je običajno, da se pogodbeni roki prilagajajo dejanskemu poteku del, pri čemer se nastale spremembe uredijo z aneksi.
Kakšen je načrt za obnovo dosedanje cevi?
Po preusmeritvi vsega prometa v novo cev se bo začela celovita obnova dosedanje cevi. Ta vključuje prenovo vozišča, nadgradnjo varnostnih sistemov, prezračevanja, elektro-strojne opreme in vseh drugih elementov, ki so potrebni za izpolnjevanje sodobnih varnostnih standardov za predore. Pri obnovi bo odstranjena oziroma porušena in nadomeščena celotna betonska konstrukcija predora, oba predora pa bosta dodatno povezana z novimi prečnimi prehodi, ki bodo bistveno izboljšali varnost v primeru izrednih dogodkov.
Kdaj bo stekel promet po obeh ceveh?
Po naših načrtih naj bi se to zgodilo leta 2029, ko bosta obe cevi predora dokončno urejeni in pripravljeni za uporabo.
Kdaj pričakujete začetek del na primorski vpadnici?
Smo v fazi izbora izvajalca. Spomladi načrtujemo podpis pogodbe, nato pa bo mogoče določiti natančen začetek gradnje.
Kako potekajo dela pri širitvi štajerske vpadnice?
Dela na širitvi štajerske avtocestne vpadnice potekajo po načrtih. To je eden od ključnih projektov za izboljšanje prometne pretočnosti na območju Ljubljane, kjer je prometna obremenitev zelo velika. Projekt vključuje širitev avtoceste in prilagoditev priključkov ter spremljajoče infrastrukture. Zaključek del predvidevamo v letu 2027.
Takšni projekti so del širšega investicijskega cikla, v katerem poleg novogradenj intenzivno obnavljamo in širimo tudi obstoječe odseke avtocest. S tem postopno moderniziramo omrežje in zmanjšujemo razvojni zaostanek iz preteklih let. Moramo vedeti, da so bile naše avtoceste grajene v nekem drugem času. Po širitvi Evropske unije je nastalo močno trgovanje med vzhodom ter predvsem Italijo, Francijo in Španijo, zato so naše ceste precej bolj obremenjene. Najbolj jih uničujejo težki tovornjaki.
Po letu 2029 naj bi bili tovrstni prizori preteklost. FOTO: Blaž Samec
Bi morali zvišati cestnine?
To ni v naši pristojnosti. Osebno pa menim, da bi morali po izgradnji drugega tira morali zvišati cestnine za tovorni promet, saj so te v Sloveniji v primerjavi s soseščino najcenejše. S tem bi preusmerili del tovornega prometa iz Luke Koper na železnice.
Ste si že naložili aplikacijo za preverjanje veljavnosti e-vinjete?
Da, aplikacijo uporabljam, saj omogoča enostavno in hitro preverjanje veljavnosti e-vinjete. Takšne digitalne rešitve so pomemben del razvoja sodobnih cestninskih sistemov, ki uporabnikom omogočajo večjo preglednost in enostavnejšo uporabo. Posebej dobra je informacija ob podaljšanju vinjet za štiri mesece, saj lahko vsak posameznik enostavno preveri, do kdaj ima veljavno vinjeto. Prav tako lahko ob nakupu preveri pravilnost vnesene registracije in v primeru napake brez zapletov opravi popravek. V praksi to uporabnikom bistveno zmanjšuje stres.
Koliko prihodkov je Dars lani zbral z vinjetami in cestninami za tovorna vozila?
Lani je Dars z vinjetami zbral 228 milijonov evrov, s cestninami za tovorna vozila 284 milijonov, prihodki od cestnine za predor Karavanke pa so znašali 20 milijonov evrov. Skupaj torej 532 milijonov evrov. Pri tem je pomembno poudariti, da nam je v družbi v zadnjih letih uspelo hkrati intenzivno investirati, povečevati promet in prihodke ter izboljševati pogoje za zaposlene, obenem pa nam je z optimizacijo procesov uspelo znižati stroške nekaterih storitev in materialov. To se kaže tudi v rekordnih poslovnih rezultatih družbe.
Kako se bo na prihodkih poznalo štirimesečno podaljšanje veljavnosti vinjet?
Kako bo ukrep vplival na prihodke, bomo videli po prvih rezultatih letošnjega leta.
V Darsu poudarjate tudi pomen ljudi, ki skrbijo za avtoceste. Kaj to pomeni v praksi?
Vsak kilometer avtoceste je rezultat predanega dela številnih strokovnjakov, gradbenikov in naših sodelavcev. Ponosen sem, ko vidim, da to, kar ustvarjamo, vsak dan služi ljudem – voznikom, družinam, gospodarstvenikom in turistom. Infrastruktura ni samoumevna. V Darsu za varno, zanesljivo in sodobno mrežo stojijo ljudje, ki ji vsak dan posvečajo svoje znanje in trud. To je naš prispevek k boljši, povezani in varni Sloveniji. Na to smo zelo ponosni. Med našimi sodelavci je tudi svetovni prvak v spretnostnem pluženju, kar je lep dokaz, da predanost, strokovnost in znanje naših ekip niso samo besede, ampak tudi živi primer, kako usposobljeni in motivirani ljudje zagotavljajo vrhunske rezultate.