Najmanj 27 potniških letov po Evropi je bilo v četrtek tarča lažnih groženj z bombami. Nekatera letala so morala pristati na drugih letališčih, več so jih spremljali vojaški lovci, potnike pa so po pristanku evakuirali. Eksplozivnih naprav po doslej znanih podatkih niso našli. Evropska komisija opozarja, da je še prezgodaj za oceno, ali so bili posamezni incidenti med seboj povezani.
Grožnje so prizadele lete med Irsko, Veliko Britanijo, Italijo, Francijo, Poljsko, Dansko, Češko, Romunijo in Bolgarijo. Med letalskimi prevozniki, katerih letala so prejela grožnje, so bili Aer Lingus, Ryanair, Finnair, Wizz Air, LOT, EasyJet, Iberia in Air Europa.
Po poročanju Reutersa je šlo za drugi večji val podobnih groženj v tem tednu. Že v torek je bilo z lažnimi opozorili prizadetih najmanj sedem letal in ena potniška ladja.
Letalo iz Dublina preusmerili v Francijo
Med odmevnejšimi incidenti je bil let družbe Aer Lingus iz Dublina v Rim. Zaradi grožnje z bombo so letalo preusmerili proti Franciji, francoske oblasti pa so poslale vojaške lovce, ki so ga pospremili do letalske baze v Évreuxu zahodno od Pariza.
Letalo je varno pristalo, potnike pa naj bi prevoznik po opravljenih varnostnih pregledih preusmeril proti prvotnemu cilju.
Italijanski vojaški lovec je medtem pospremil letalo družbe Finnair, ki je letelo iz Helsinkov v Rim. Po pristanku na rimskem letališču Fiumicino so letalo pregledali strokovnjaki za eksplozivna sredstva. Predstavnica družbe Finnair je pozneje sporočila, da niso našli ničesar nenavadnega.
Grožnja je bila poslana tudi za drug let družbe Finnair iz Helsinkov na Dunaj.
Vojaški lovci posredovali tudi v Bolgariji
Bolgarija je v zrak poslala vojaška letala zaradi groženj trem letalom družbe Ryanair, ki so bila namenjena v Sofijo. Letali iz Madrida in Københavna sta pristali v bolgarski prestolnici, let iz londonskega Stansteda pa so preusmerili v Plovdiv.
Vsa tri letala so po pristanku pregledali, eksplozivnih naprav pa niso našli. Bolgarsko obrambno ministrstvo je pojasnilo, da so vojaška letala civilna letala identificirala in jih varno pospremila do pristanka.
V Avstrijo je bil preusmerjen let družbe Wizz Air iz Milana v Varšavo. Drug Wizz Airov let iz Milana v Bukarešto je varno pristal na cilju, nato pa so na letališču Henri Coandă aktivirali krizno skupino.
V Varšavi so letalo poljske družbe LOT, namenjeno v Pariz, ustavili med vožnjo proti vzletni stezi. Potnike so premestili na drugo letalo. Na irskem letališču Cork je bila zaradi grožnje ena od povezav zamaknjena za približno uro in pol.
Anonimna elektronska sporočila
V Španiji so pristojne službe v manj kot 20 minutah prejele tri elektronska sporočila z grožnjami. Nanašala so se na dva odhoda družbe Air Europa iz Madrida v Pariz in štiri lete Iberie iz Rima in Milana proti Madridu.
Več letal so ustavili oziroma vrnili na parkirna mesta, potniki pa so jih morali zapustiti, da so lahko varnostne službe opravile preglede.
Tarča groženj so bili tudi štirje leti proti Pragi. Češka policija je verodostojnost opozoril ocenila kot nizko, a kljub temu uvedla vse predvidene varnostne ukrepe. Grožnje naj bi na letališče prispele z anonimnih elektronskih naslovov.
Na københavnskem letališču so pregledali dve letali. Danska policija je po pregledu sporočila, da potniki in drugi ljudje na letališču niso bili v nevarnosti.
Bruselj: Za sklepe je še prezgodaj
Evropski komisar za promet Apostolos Tzitzikostas je sporočil, da Evropska komisija dogodke spremlja skupaj z nacionalnimi oblastmi. Poudaril je, da so grožnje civilistom nesprejemljive, hkrati pa opozoril, da je “prezgodaj za sklepanje, ali so incidenti povezani”.
Izvor groženj in njihovi motivi za zdaj niso znani. Nobena država odgovornosti ni pripisala določeni državi ali organizaciji.
Dogodki potekajo v času okrepljenih opozoril evropskih oblasti pred sabotažami, kibernetskimi napadi in drugimi oblikami hibridnega delovanja. Za zdaj ni dokazov, da bi bil sedanji val lažnih bombnih groženj povezan s katerim od teh primerov.
Strokovnjaki za letalsko varnost opozarjajo, da lahko že lažna grožnja povzroči precejšnje stroške, zamude in motnje v letalskem prometu. Obenem lahko storilcem omogoči opazovanje odziva letalskih družb, letališč, policije in vojaških sil.
Povezani članki:
Navigacija prispevka