Trenutno ima Marprom v floti že 25 električnih vozil
Datum 18. marec 2026 12:07
Ker mariborska občina želi, da bi bil javni potniški promet hiter, učinkovit in zanesljiv, predvsem pa časovno konkurenčen osebnemu prometu, se je skupaj s Fakulteto za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo UM pridružila dvema evropskima projektoma. Cilj obeh je namreč uvajanje načel krožnega gospodarstva v sektor javnega prevoza oziroma testiranje rešitev za večjo energetsko učinkovitost javnega prevoza ter zmanjšanje njegovega vpliva na okolje. “Da bi vse omenjeno dosegli, je potrebnih ogromno korakov, predvsem v smeri zagotavljanja prioritete avtobusom,” je povedal Mitja Klemenčič iz občinskega sektorja za promet.
V okviru omenjenih projektov bodo tako strokovnjaki preučili katera križišča v Mariboru so primerna, da bi lahko v njih uvedli semaforje, ki ob prihodu avtobusa avtomatsko prižgejo zeleno luč, ter na katerih cestah bi bilo mogoče in smiselno uvesti rumene pasove, na katerih imajo prednost avtobusi. Teh v Mariboru zaenkrat še ni, na občini pa upajo, da jih bo mogoče uvesti vsaj na treh ali štiri cestah. Medtem sta v Mariboru dve križišči (Ulica Moša Pijade in Gorkega ter Gorkega – Ulica Pariške komune) že opremljeni z detektorji avtobusov, na občini pa upajo, da jih bodo prav na osnovi omenjenih projektov namestili še v šest križišč. Kot je povedal Klemenčič, vsak od aktualnih semaforjev avtobusom skrajša čas vožnje za pol minute, kar ugodno vpliva tudi na točnost voznega reda.
Mariborska občina želi, da bi bil javni potniški promet hiter, učinkovit in zanesljiv, predvsem pa časovno konkurenčen osebnemu prometu
Da bi bil javni prevoz čim bolj trajnosten, Marprom tudi pospešeno nakupuje električna vozila, saj ta manj obremenjujejo okolje. Trenutno jih ima v svoji floti 25, leta 2028 pa bo elektrificirana že polovica voznega parka. Kot je povedal direktor Marproma Ranko Šmigoc iz leta v leto raste tudi število potnikov, lani so jih prepeljali 4,8 milijona. Da bi bil sistem samovzdržen in Marprom za njegovo izvajanje ne bi več potreboval subvencij občine, bi sicer morali letno prepeljati še vsaj enkrat toliko potnikov. “V bližnji prihodnosti na to ni mogoče računati, v dolgoročni, ko bi v mestni promet vključili tudi rečni in železniški promet, pa ta vizija ni nedosegljiva,” je še povedal Šmigoc.