Vsake toliko se svojci pokojnih sprašujejo, kam izginjajo rože, sveče in drugi predmeti, ki jih v spomin na svoje najdražje položijo na grobove. Marsikoga ob ponovnem obisku pokopališča pričaka neprijetno presenečenje, ko cvetja ni več, izginile so sveče, nekateri pogrešajo celo osebne spominske predmete. O tovrstnih krajah ljudje poročajo vse leto, še posebej pa se o njih govori okoli 1. novembra, ko so grobovi bogato okrašeni. Ali je kraj res vse več, kaj tatovi najpogosteje odnašajo in kam ukradeni predmeti končajo? Odgovore smo poiskali pri upravljavcih pokopališč v Ljubljani, Kranju in Kopru.
Na spletnem forumu Reddit se je pred kratkim pojavila razprava z naslovom »Ali je kraja rož in šopkov na Ljubljanskih Žalah postala nekaj čisto normalnega?« Avtor je potožil, da se neprijetnosti ponavljajo že več let: »Prideš dva dni prej, je vse v cvetju, dva dni kasneje pa izropane cele vrste.« Oglasili so se tudi drugi uporabniki. Eden je zapisal, da so na viških Žalah že dvakrat izkopali rože iz zemlje, drugi pa, da so pri grobu staršev večkrat zalotili ljudi, ki so rezali cvetje. Nekdo je opisal tudi izginotje šestih ročno poslikanih spominskih kamenčkov z različnih grobov.
Ali na pokopališčih opažate kraje cvetja, šopkov, sveč in drugih predmetov z grobov? Je takšnih primerov več kot pred leti?
Komunala Kranj: Po naših opažanjih je kraj na pokopališču vsako leto manj. Ob dnevu vseh svetih, se število kraj ikeban in sveč običajno poveča. Obiskovalci in najemniki grobov jih o izginulih predmetih največkrat obveščajo pred praznikom in takoj po njem. Ocenjujemo, da letno prejmemo okoli 30 takšnih obvestil oziroma prijav.
Javno podjetje Žale: Ostro obsojamo vsakršno vedenje in dejanje, ki ni primerno za na pokopališče. Prejemamo sporočila o tovrstnih krajah, vendar količine po letih ne vodimo, zato primerjava glede preteklih let ni mogoča. Po njihovi grobi oceni je število prijav približno enako kot v preteklosti. Opozarjajo tudi, da svojci ne prijavijo vsakega izginotja.
Marjetica Koper: Kraje predmetov z grobov so žal pojav, s katerim se upravljavci pokopališč v Sloveniji srečujemo že vrsto let. Tudi na njihovih pokopališčih občasno zaznavajo takšne primere, ki se pojavljajo skozi vse leto, ne le okoli 1. novembra. O krajah cvetja, rastlin, sveč in nagrobnih predmetov so poročali v Kranju in Ljubljani, policija pa je obravnavala tudi tatvino nagrobnega aranžmaja na pokopališču Pobrežje v Mariboru.
Kaj najpogosteje izginja z grobov?
Komunala Kranj: Najpogosteje izginjajo sveže rezano cvetje, manjše ikebane in sveče. Prijav o ukradenih poslikanih kamenčkih, kipcih, vazah, kovinskih okraskih ali izkopanih rastlinah niso prejeli, dopuščajo pa možnost, da so jih obiskovalci prijavili neposredno policiji ali medobčinski inšpekciji.
Javno podjetje Žale: Največkrat se prijave nanašajo na vse vrste sveč, cvetlic oz. cvetličnih aranžmajev in vaz, prav tako občasno izkopane rastline iz zemlje in redko, a vseeno, kakšen nepritrjen del nagrobnika (npr. pokrivne plošče).
Marjetica Koper: Najpogosteje izginjajo rezano cvetje in posajene rastline, pa tudi bakrene vaze, sveče ter drugi nagrobni okraski.
Kje običajno končajo ukradene rože in drugi predmeti? S kakšnim namenom kradejo?
Komunala Kranj: O motivih in končni lokaciji ukradenih predmetov lahko le ugibamo. Domnevamo, da se rože in sveče pogosto preprosto premestijo na druge grobove ali odnesejo domov, medtem ko je pri večjih okraskih ali vrednejših predmetih morda prisoten tudi motiv preprodaje ali zlorabe za lastno uporabo.
Spomnili so se tudi posebej nenavadnega primera: »Med bolj nenavadnimi primeri izstopa dogodek, ko so storilci krasno cvetje ukradli na enem delu pokopališča ter jih nato poskušali ponuditi oziroma prodati obiskovalcem na drugem delu.« O dogodku so nemudoma obvestili policijo in medobčinsko redarstvo.
Javno podjetje Žale: Namena tatvin ne poznamo, občasno oškodovanec sporoči, da je izginuli predmet našel na kakšnem drugem grobu, kar spet ni mogoče preveriti (možnost nakupa istih aranžmajev in vaz). Na splošno lokacije ukradenih stvari ne poznamo.
Marjetica Koper: Med izrazitejšimi primeri je bila kraja kar 40 vaz v eni noči. Glede na material obstaja domneva, da je bil motiv pridobivanje kovine za nadaljnjo prodajo. Glede na material obstaja domneva, da je bil motiv pridobivanje kovine za nadaljnjo prodajo.

FOTO: Uroš Hočevar, Delo
Ali imate na pokopališčih nameščene nadzorne kamere? Ste jih morali uvesti oziroma povečati nadzor tudi zaradi kraj? So posnetki že pomagali odkriti storilce?
Komunala Kranj: Nadzornih kamer na pokopališčih nimamo nameščenih, saj je vzpostavitev videonadzora na javnih površinah omejena z vidika varstva osebnih podatkov in pravice do zasebnosti ter pietete žalujočih.
Javno podjetje Žale: Na določenih pokopališčih imajo nadzorne kamere že dlje časa, vendar po njihovih pojasnilih ne smejo snemati posameznih grobov, temveč le skupne dele pokopališč. Za pregon tovrstnih kaznivih dejanj je prisotna policija, ki ima edina, poleg sodišča, vsa zakonska pooblastila za vpogled v posnetke nadzornih kamer. Teh sami ne smemo pregledovati. Obiskovalca ne smemo niti legitimirati, kaj šele vprašati po namenu, zakaj npr. prižgano svečo nosi v roki.
Marjetica Koper: Na pokopališčih v upravljanju Marjetice Koper je videonadzor nameščen na vhodih.
So za izginotje rož, sveč in drugih predmetov z grobov vedno krivi tatovi ali lahko svojci včasih zmotno posumijo na krajo, čeprav so predmete premaknile oziroma poškodovale živali ali vremenski vplivi?
Komunala Kranj: Zgodi se, da svojci posumijo na krajo, v resnici pa kakšno posamezno rožo premakneta veter ali žival. Takšni primeri so sicer izjemno redki.
Javno podjetje Žale: Da, tudi takšni primeri niso redki. V zelo vetrovnih dneh določene sveče skoraj da ne letijo čez pokopališče. V kolikor se zgodi, da se razbita sveča znajde sredi poti in ni jasno, od kod je prišla, takšno ob rednem čiščenju poti pometejo naši delavci, kar bi potencialno najemnik lahko interpretiral kot krajo. Prav tako je pogosto, da se na sveže zrahljano zemljo ob nasadu spravijo ptice, ki populijo cvetje, pa tudi zajci kaj pojejo.
Marjetica Koper: Obiskovalci nas o domnevnih krajah občasno obvestijo, vendar vseh izginotij ni mogoče samodejno pripisati tatvinam, saj lahko na stanje cvetja in nagrobnega okrasja vplivajo tudi vremenske razmere in živali.
Kaj storiti, če vam z groba izginejo rože ali drugi predmeti?
Komunala Kranj: Ob prijavi svojce vedno napotimo, da tatvino prijavijo policiji, saj upravljavec pokopališča nima pooblastil za preiskovanje kaznivih dejanj. Svojcem, ki se jim to ponavlja, svetujemo, da na grobove namestijo manj vpadljive predmete ali pa vrednejše osebne spominke občasno umaknejo.
Javno podjetje Žale: V kolikor je takšen dogovor s stranko, ne vedno, grob pogledamo in dokumentiramo, če bi stranka kaj potrebovala. Na primer pri svečkah ni tovrstnih pričakovanj. Strankam svetujemo, da kraje prijavijo na pristojno policijsko postajo, ki ima vsa zakonska pooblastila za ukrepanje.
Marjetica Koper: Ob sumu tatvine obiskovalcem svetujemo, da dogodek prijavijo policiji, ki je pristojna za obravnavo in preiskovanje tovrstnih primerov. Vsaka kraja za svojce predstavlja čustveno prizadetost.
Menite, da so kraje z grobov postale tako pogoste, da jih svojci že sprejemajo kot nekaj skoraj običajnega? Kaj bi sporočili ljudem, ki si prisvajajo predmete, ki so jih svojci položili na grobove svojih najdražjih?
Komunala Kranj: Ne drži, da bi ljudje to sprejemali kot nekaj običajnega – vsaka kraja za svojce predstavlja čustveno prizadetost in nespoštovanje spomina na umrle. Pokopališče je prostor miru, spoštovanja in pietete. Prisvajanje predmetov z grobov je nesprejemljivo in rani ljudi, ki žalujejo za svojimi najdražjimi.
Javno podjetje Žale: Pokopališča so javne površine, ki jih npr. konkretno v primeru Žal zaradi PSTja, ki preči pokopališče, ni mogoče v celoti zapreti. Ravnanje, kot so kraje, ostro obsojamo in si želimo, da bi ljudje spoštovali vsaj zadnji dom pokojnikov.
Marjetica Koper: Kraje predmetov z grobov nikakor ne bi smele postati nekaj običajnega ali sprejemljivega. Obiskovalce pozivamo, naj vsak sum tatvine prijavijo pristojni policijski postaji. Predmeti na grobovih namreč niso zgolj materialna dobrina, temveč izraz spomina, spoštovanja in ljubezni do pokojnih.