Ameriško letalonosilko Ford po požaru v pralnici umaknili iz vojnih operacij proti Iranu #vŽivo

Pregled pomembnejših dogodkov dneva:

9.13 Po napadih v Katarju evropske cene plina poskočile za 35 odstotkov

9.09 FBI preiskuje nekdanjega direktorja protiterorističnega centra ZDA
8.33 Iran v povezavi z nedavnimi protesti usmrtil tri osebe
8.13 Katar po iranskih napadih poroča o obsežni škodi na plinskih objektih
6.35 Macron: Prenehajte napadati plinske in naftne objekte na Bližnjem vzhodu
6.31 Trump zagrozil s popolnim uničenjem iranskega plinskega polja
6.24 Ameriško letalonosilko Ford po požaru v pralnici umaknili iz vojnih operacij proti Iranu
6.22 Iranska raketa na Zahodnem bregu ubila tri Palestinke
9.13 Po napadih v Katarju evropske cene plina poskočile za 35 odstotkov

Po najnovejših napadih na energetsko infrastrukturo na Bližnjem vzhodu, vključno z največjim plinskim objektom v Katarju, so se cene zemeljskega plina v Evropi zvišale za več kot 35 odstotkov. S terminskimi pogodbami za dobavo v aprilu so zjutraj na vozlišču TTF na Nizozemskem trgovali vse do 74 evrov za megavatno uro (MWh).

Dva vala iranskih napadov v sredo in danes zjutraj sta namreč povzročila veliko škodo v industrijski coni Ras Lafan na severu Katarja, največjem svetovnem vozlišču za utekočinjeni zemeljski plin, je poročala francoska tiskovna agencija AFP. Pri tem je bilo več objektov močno poškodovanih, so prek omrežja X sporočili iz katarske državne energetske družbe Qatar Energy. To je med vlagatelji povzročilo nove bojazni glede oskrbe z energijo.

Obrat Ras Lafan zagotavlja približno 20 odstotkov svetovne oskrbe z utekočinjenim zemeljskim plinom. Tudi zaradi zaprtja Hormuške ožine zaradi vojne v Iranu se je močno zmanjšala dobava zemeljskega plina v Evropo in Azijo.

9.09 FBI preiskuje nekdanjega direktorja protiterorističnega centra ZDA

Ameriški zvezni preiskovalni urad (FBI) je sproži preiskavo nekdanjega direktorja ameriškega Nacionalnega centra za boj proti terorizmu Joeja Kenta, ki je v torek odstopil v znak protesta proti vojni z Iranom. Preiskava je povezana z uhajanjem tajnih podatkov, poroča CBS. 

Kent, ki je bil sicer trden podpornik predsednika Donalda Trumpa in njegovega gibanja MAGA, je v odstopni izjavi med drugim zapisal, da Iran ni predstavljal grožnje za ZDA.

V intervjuju za oddajo konservativnega voditelja Tuckerja Calrsona je Kent v sredo dejal, da so njemu in drugim, ki so nasprotovali vojni proti Iranu, preprečevali dostop do Trumpa. Ponovil je, da gre za vojno na željo Izraela.

Tako kot v odstopni izjavi, ki jo je objavil na omrežju X, je Kent tudi Carlsonu povedal, da Iran ni predstavljal neposredne grožnje ZDA, vojno pa je izsilil Izrael.

After much reflection, I have decided to resign from my position as Director of the National Counterterrorism Center, effective today.

I cannot in good conscience support the ongoing war in Iran. Iran posed no imminent threat to our nation, and it is clear that we started this… pic.twitter.com/prtu86DpEr

— Joe Kent (@joekent16jan19) March 17, 2026

Dejal je, da v ameriški vladi o potrebi za vojno ni bilo nobene razprave, ker nasprotniki napada na Iran niso imeli dostopa do Trumpa. Kent ni povedal, kdo jim je to preprečil.

“Izraelci so bili tisti, ki so spodbudili odločitev za to akcijo in vedeli smo, da se bodo Iranci maščevali. Trump, minister za obrambo Pete Hegseth in številni visoki uradniki vlade trdijo, da je bil napad na Iran v začetku tega meseca nujen, ker je režim predstavljal neposredno grožnjo ameriški nacionalni varnosti, čeprav so ti ljudje v isti sapi zagotavljali, da je bil iranski jedrski program uničen že med lanskoletnimi skupnimi napadi z Izraelom,” je dejal.

Trump je javno zatrdil, da je bil on tisti, ki je Izrael spodbudil za napad na Iran, za kar po trditvah Kenta, ni bilo nobene potrebe, ker da je pokojni ajatola Ali Hamenej, ki so ga na začetku vojne ubili Izraelci, nasprotoval širjenju jedrskega programa države.

“Nisem oboževalec nekdanjega vrhovnega voditelja (…) vendar je kritiziral njihov jedrski program. Preprečeval jim je, da bi pridobili jedrsko orožje,” je zatrdil Kent in menil, da se je režim po njegovi smrti še bolj utrdil.

Kent je dejal, da se Iran sicer ni odpovedal jedrskemu programu, vendar je bil daleč od pridobitve jedrskega orožja. “Nobenih informacij nismo imeli, da bi Iran pripravljal kakšen velik napad na ZDA ali ameriške cilje po svetu,” je dejal Kent.

8.33 Iran v povezavi z nedavnimi protesti usmrtil tri osebe

V Iranu so danes usmrtili tri osebe, ki so bile obsojene zaradi umora policistov in izvajanja operacij v korist ZDA in Izraela med nedavnimi množičnimi protesti, je sporočilo iransko sodstvo. Gre za prvo uradno potrditev usmrtitev v Iranu v zvezi s protesti, ki so v državi izbruhnili konec decembra in v katerih je bilo ubitih več tisoč ljudi.

“Tri osebe, obsojene (…) zaradi umora in operativnih akcij v korist sionističnega režima in ZDA, so obesili danes zjutraj,” je sporočilo iransko pravosodje na spletnem portalu Mizan Online. Po navedbah portala so bile osebe vpletene v umor dveh pripadnikov organov pregona med nedavnimi protesti, navaja francoska tiskovna agencija AFP.

V Iranu je namreč konec decembra huda gospodarska kriza sprožila množične demonstracije, ki so se hitro razvile v politične proteste proti režimu. V mestih je prišlo do nasilnih spopadov in nemirov, varnostni aparat pa je odgovoril z nasiljem, ki je terjal številne smrtne žrtve.

Po navedbah Teherana je bilo med protesti ubitih več kot 3000 ljudi, vključno s pripadniki varnostnih sil. Organizacija za človekove pravice HRANA s sedežem v ZDA je medtem zabeležila več kot 7000 smrtnih žrtev, a hkrati opozorila, da bi lahko bilo število žrtev bistveno višje.

8.13 Katar po iranskih napadih poroča o obsežni škodi na plinskih objektih

Katar po iranskih napadih poroča o obsežni škodi na svojih plinskih objektih. Iranska revolucionarna garda je danes zagrozila z nadaljevanje napadov na energetsko infrastrukturo zaveznic ZDA v Perzijskem zalivu, če bo energetska infrastruktura Irana še naprej tarča napadov, poroča iranska tiskovna agencija Fars.

Iran je namreč v sredo in davi napadel glavni katarski obrat za utekočinjen zemeljski plin v industrijski coni Ras Lafan na severu države, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Pri tem je bilo več objektov močno poškodovanih, je v izjavi na družbenem omrežju X sporočila katarska državna energetska družba Qatar Energy.

Katarsko ministrstvo za notranje zadeve je pozneje sporočilo, da so požare na objektih spravili pod nadzor. Poročil o poškodovanih ni bilo.

Zunanje ministrstvo Katarja je v sredo na omrežju X sporočilo, da je vojaške in varnostne atašeje iranskega veleposlaništva ter njihovo osebje razglasilo za nezaželene osebe in jih pozvalo, naj v 24 urah zapustijo državo. Ministrstvo se je za ta ukrep odločilo v odgovor na ponavljajoče se iranske napade in agresijo.

Katar, ki je eden največjih svetovnih proizvajalcev plina in igra ključno vlogo pri svetovni oskrbi z utekočinjenim zemeljskim plinom, je ob tem iranske oblasti opozoril, da bo sprejel “vse potrebne ukrepe za zaščito svoje suverenosti in varnosti v skladu z določbami mednarodnega prava”.

Tudi zunanji minister Savdske Arabije Fajsal bin Farhan al Saud je po pogovoru z zunanjimi ministri arabskih in muslimanskih držav v Rijadu opozoril, da bodo imeli iranski napadi na sosednje države posledice, je poročala katarska televizija Al Jazeera, ki jo povzema dpa.

Al Saud je Teheran pozval, naj preneha z napadi na sosede. “Uporabili bomo vse razpoložljive vzvode, politične, gospodarske, diplomatske…, da bomo te napade ustavili,” je zagotovil.

Oblasti v emiratu Abu Dabi pa so danes sporočile, da so zaprle plinske objekte v Habšanu in na naftnem polju Bab. To je bilo potrebno zaradi ostankov uspešno prestreženih izstrelkov, je pojasnila vlada v Abu Dabiju, ki pa ni navedla, kdo je bil odgovoren za napad, poroča dpa. Kako dolgo bodo objekti zaprti, ni jasno.

Najnovejše iranske grožnje energetski infrastrukturi v Perzijskem zalivu je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP sprožil sredin napad na iranske objekte na plinskem polju South Pars, ki je del največjega plinskega polja, ki ga skupaj upravljata Iran in Katar. Ameriški predsednik Donald Trump je na družbenem omrežju Truth Social zapisal, da je napad izvedel Izrael brez vednosti ZDA.

Iran je posledično napadel katarski del obrata in zagrozil, da bo nadaljeval z napadi na energetsko infrastrukturo zaveznic ZDA v Perzijskem zalivu, če bo še naprej napadena iranska energetska infrastruktura.

6.35 Macron: Prenehajte napadati plinske in naftne objekte na Bližnjem vzhodu

Francoski predsednik Emmanuel Macron je po pogovorih z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom in katarskim emirjem Tamimom bin Hamadom Al Thanijem o vojni v Iranu pozval k prenehanju napadov na naftne in plinske objekte na Bližnjem vzhodu.

“V našem skupnem interesu je, da nemudoma uvedemo moratorij na napade, usmerjene v civilno infrastrukturo, zlasti energetske in vodne objekte,” je Macron sporočil na družbenem omrežju X. 

I have just spoken with the Emir of Qatar and President Trump following the strikes that hit gas production facilities in Iran and Qatar today.

It is in our common interest to implement, without delay, a moratorium on strikes targeting civilian infrastructure,…

— Emmanuel Macron (@EmmanuelMacron) March 18, 2026

6.31 Trump zagrozil s popolnim uničenjem iranskega plinskega polja

Po napadu na iranski petrokemični kompleks na plinskem polju South Pars, ki velja za največje nahajališče zemeljskega plina na svetu, se je oglasil ameriški predsednik Donald Trump. Dejal je, da je napad izvedel Izrael, ZDA in Katar pa da za to nista vedela. Iranu je zagrozil z maščevanjem, če bo napadel Katar. 

“Združene države niso vedele ničesar o tem konkretnem napadu, država Katar pa ni bila na noben način vpletena vanj in ni imela pojma, da se bo to zgodilo,” je Trump zapisal na Truth Social. Zagrozil je, da bodo ZDA popolnoma uničile iranske objekte na plinskem polju South Pars, če bo Iran znova napadel Katar.

Izrael javno ni prevzel odgovornosti za napad v Južnem Parsu. Po poročanju Wall Street Journala in Axiosa je Trump vnaprej vedel za izraelski načrt napada na iranski del največjega svetovnega nahajališča zemeljskega plina in ga je podpiral. Iran si nahajališče Južni Pars deli s Katarjem, tesnim zaveznikom ZDA.

6.24 Ameriško letalonosilko Ford po požaru v pralnici umaknili iz vojnih operacij proti Iranu

Največja in najsodobnejša ameriška letalonosilka Gerald Ford je prekinila sodelovanje v ameriški vojni proti Iranu in zaradi požara, ki je prejšnji teden izbruhnil v pralnici, pluje iz Rdečega morja na popravilo proti Sredozemlju, poročajo ameriški mediji. Pristanek načrtujejo na Kreti ali kakšni drugi evropski mornariški bazi.

Požar je uničil več kot sto postelj, dim pa je povzročil težave z dihanjem pri 200 mornarjih. Požar so pogasili šele po nekaj urah, širša prizadevanja za omejitev škode pa so trajala okrog 30 ur, poroča med drugimi CNN.

Američanom tako za operacije proti Iranu ostajajo na voljo le letalonosilka Abraham Lincoln, rušilci in križarka, ki ostajajo na območju. 

6.22 Iranska raketa na Zahodnem bregu ubila tri Palestinke

V iranskem napadu na Izrael so bile danes zgodaj zjutraj ubite tri Palestinke. Nanje se padli šrapneli, ki so zadeli kozmetični salon na zasedenem Zahodnem bregu, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Najprej so poročali o štirih žrtvah, vendar so zdravniki kasneje sporočili, da je ena ženska še živa, a v kritičnem stanju. Ranjenih je bilo najmanj sedem ljudi, gre pa za prve palestinske žrtve v ameriško-izraelski vojni proti Iranu.

Uradna palestinska tiskovna agencija Wafa je poročala, da je bil frizerski salon urejen v kovinski prikolici ob hiši. Wafa je navedla, da so deli raket padli na več lokacijah na Zahodnem bregu, vključno z mestom Hebron.

Palestinci na Zahodnem bregu nimajo niti dovolj zaklonišč niti sistema za zgodnje opozarjanje. Palestinski Rdeči polmesec se je pritožil, da so reševalna vozila zaradi izraelskih blokad okrog palestinskih mest na Zahodnem bregu zamujala na prizorišče napada.

Iran je doslej od torka opolnoči nad Izrael poslal tri vale raket, ki so prizadele južni del države, poroča španska tiskovna agencija EFE.

Izraelska vojska je za EFE potrdila, da so Iranci napadli območje Hebrona s kasetnimi bombami oziroma raketami, ki se razstrelijo v zraku in na območju do deset kilometrov razpršijo več deset majhnih bomb, zaradi česar jih je težko prestreči.

Na ozemlju Izraela je doslej od začetka ameriško-izraelske vojne proti Iranu 28. februarja umrlo 14 ljudi. Izraelska zdravstvena služba je sporočila, da je bil v enem od napadov v sredo zvečer na območju južnega Šarona ubit delavec iz tujine.