Marja Milič. Foto: Radio Prvi
Nekaj ključnih dogodkov na našem kapitalskem trgu, med njimi uvedba individualnih naložbenih računov in izdaja ljudske obveznice, se je nesrečno časovno ujelo z vojno v Iranu. Je to turbulentno obdobje sploh primerno za to, da na borzo oziroma na kapitalske trge pridejo začetniki? O tem, kako v teh nepredvidljivih razmerah skrbeti za svoj denar, da ne bo izgubljal vrednosti, smo se v današnji epizodi Ob osmih pogovarjali z Marjo Milič, avtorico podkasta o upravljanju denarja Money-How.
Oglas
Država skuša z individualnimi naložbenimi računi (INR) in z ljudskimi obveznicami spodbuditi ljudi, da se finančno opismenijo in plemenitijo svoje prihranke. Na bančnih računih slovenskih gospodinjstev namreč leži skoraj 30 milijard evrov. Medtem pa mednarodne okoliščine odvračajo ljudi od prenosa denarja na borzo. Kot pravi Marja Milič, je sicer res, da bi kar nekaj dogodkov v zadnjem času ljudi načeloma lahko odvrnilo od investiranja, a če bomo čakali na idealen čas za vstop na trg, bomo čakali v nedogled. “V teh nihajnih časih se odpirajo tudi priložnosti. Če smo dolgoročni vlagatelji, je to le ena epizoda na naši investicijski poti. Če bomo čakali idealen čas za vstop, bomo vedno našli kakšen izgovor, da ne bomo vstopili na trg. Skratka, čas je vedno pravi.”
Veliko vprašanj se trenutno vrti okrog prihodnjih odločitev centralnih bank. Prav danes čakamo, kaj bo storil ECB. Ni pričakovati, da bi Evropska centralna banka že danes spremenila obrestne mere, jih pa predvidoma letos vendarle bo, čeprav so bila pred iransko vojno pričakovanja drugačna. “Težko špekuliramo, kako se bo v prihodnje odločala Evropska centralna banka. Nekateri ugibajo, da bi lahko ravno zaradi konflikta na Bližnjem vzhodu ohranila obrestne mere na zdajšnji ravni. Okolje je negotovo, ne vemo, ali bo inflacija poskočila. Oči vseh teh centralnih bankirjev so uprte v trge in gospodarsko aktivnost. Ameriška centralna banka (Fed) je včeraj pustila obrestne mere nedotaknjene.”
Kaj naj torej zdaj stori posojilojemalec? “Ko jemljemo posojilo, je treba narediti domačo nalogo. Kaj se bo dogajalo v prihodnosti, ne vemo, vedno pa imamo možnost refinancirati posojilo. Mislim, da je zdaj šestmesečni Euribor 2,3 odstotka plus pribitek banke. Če nameravate kupiti stanovanje, je morda čas za premislek o fiksni obrestni meri.”
Foto: BoBo
Ljudske obveznice – bolje kot nič
Premislek o obrestni meri je zanimiv tudi v luči dejstva, da prav te dni poteka vpis tretje ljudske obveznice. Država je postavila obrestno mero pri 2,6 odstotka. To je lahko varna naložba, v katero lahko vlagatelji zdaj usmerijo svoje premoženje, po drugi strani pa se postavlja vprašanje, kako ugodna je pravzaprav zares ta obrestna mera, kaj se bo z obrestmi dogajalo pozneje na trgu in ali bo ta obrestna mera pokrila vse stroške. Kot pravi Marja Milič, je stimulativnost teh 2,6 odstotka odvisna od tega, kakšen investitor smo in kakšne so naše želje. “Če imamo denar v banki, dobimo nič odstotkov, tukaj pa za investicijo v ljudsko obveznico dobimo 2,6 odstotka na letni ravni, kar je bolje kot nič. Če pa pogledamo inflacijo, ki je trenutno 2,9-odstotna, je z ljudsko obveznico v tem hipu praktično ne pokrijemo in smo nekako na izgubi 0,3 odstotne točke.”
Ljudska obveznica je kot varna naložba tako vseeno boljša možnost, kot da imamo denar v banki, če ta denar ne počne nič. “V ozadju ljudske obveznice je država, tako da ni neke nevarnosti bankrota in izgube denarja.” Kaj se bo dogajalo z inflacijo, ne vemo, vsekakor pa lahko ljudsko obveznico na trgu prodamo kadar koli. “Zanimivo je, da nekatere banke ponujajo malce višjo obrestno mero za 12-mesečne depozite. A tu se moramo zavedati, da po dvanajstih mesecih takih pogojev morda ne bomo dobili.”
Kako najbolje izkoristiti INR?
Ljudsko obveznico tokrat lahko prvič naložimo tudi na individualne naložbene račune. Ministrstvo za finance je ta teden objavilo, da je odprtih že približno 2 tisoč 200. Kot pravi Marja Milič, je to lepa številka, je pa treba tudi pred odprtjem takega računa dobro premisliti. “Ponudnikov je šest. Treba je pogledati, kolikšni so stroški in kakšna je ponudba. Zavedati se moramo, da prek INR-jev malemu vlagatelju niso na voljo vsi instrumenti ali pa vse regije in trgi.”
Hkrati se moramo zavedati tudi, da nam z dnevom odprtja individualnega naložbenega računa začne teči 15-letno obdobje, po katerem bomo prosti plačila davka. “Hkrati nam začne teči tudi to koledarsko leto, ko lahko vplačamo dvajset tisočakov. O tem se premalo govori. Če odpremo račun danes, imamo do konca leta čas, da vplačamo 20 tisoč evrov. In če hočemo izkoristiti maksimum teh individualnih naložbenih računov, kjer je možno vplačilo v skupnem seštevku sto petdeset tisočakov, je dobro preračunati, kdaj se splača odpreti ta INR. Če imate štiričlansko družino, je to lahko osemdeset tisočakov, če želimo maksimalno izkoristiti, kar nam ponuja ta račun.”
V drugem in prihodnjih letih bo namreč omejitev za vplačila na ta račun nižja, in sicer pet tisoč evrov plus pet tisoč evrov za domače vrednostne papirje.
Za koga so INR-ji torej najprimernejši? Po besedah Marje Milič so najbolj smiselni za tiste, ki imajo v banki tistih dvajset tisočakov, oziroma za ljudi, ki želijo biti malce bolj proaktivni investitorji, saj lahko znotraj INR-ja izvajamo različne strategije brez davčne obremenitve. “Gre na primer za tiste, ki si želijo več vlaganj v donosne delnice, kot so recimo slovenske. Zavedati se moramo, da dobimo bruto dividendo, ki jo lahko reinvestiramo.”
Foto: Shutterstock
Na individualne naložbene račune je mogoče neposredno prenesti le delnico Vzajemne. Njena vrednost je ob začetku kotacije močno zrasla, zdaj pa se je umirila. Včeraj je končala pri 2,4 evra. Tisti, ki so delnico kupili po 20 evrov, so morda naredili napako, pravi Marja Milič, ki pa tudi na vprašanja, ali se to delnico splača kupiti, odgovarja z: “Narediti je treba domačo nalogo.” To pomeni, da je treba primerjati Vzajemno z evalvacijo drugih zavarovalnic, Triglava in Save Re. “Konec koncev vemo, da so te zavarovalnice dobičkonosne, da izplačujejo dividende, in vse to so informacije, ki jih o Vzajemni še nimamo. Vzajemna nima dividendne politike, ne vemo še, kakšno je bilo njeno poslovanje … Veliko je neznank, poleg tega pa večina od več kot štiristo tisoč delničarjev še ni prevzela delnic. Kaj se po navadi zgodi, ko se poveča ponudba delnic na trgu?”
Cena bo torej odvisna od kombinacije številnih dejavnikov, tudi od koncepta javnega zdravstva, ki ga bo postavila nova vlada. “Za nas kot vlagatelje je pomembno, da imamo neko strategijo in jo dosledno upoštevamo. Če menimo, da je zdravstvo del te strategije, je smiselno, da širše pogledamo na to panogo, vzamemo širšo košarico naložb te vrste in se ne osredotočamo zgolj na eno delnico.”
Kot pravi, kupovati delnice ni zelo preprosto. “Tudi ob delnici Vzajemne se je pokazalo, da je v ozadju tudi kar veliko neznanje slovenskih vlagateljev.”
Vabljeni, da se naročite na podkast Ob osmih.
Marja Milič: Če bomo čakali na idealen čas, ne bomo nikoli investirali
Oglas