Pregled pomembnejših dogodkov dneva:
22.05 Netanjahu verjame v hiter konec vojne proti Iranu
21.03 ZDA bodo zalivskima državama prodale za več kot 16 milijard dolarjev orožja
19.55 Trump ne namerava poslati kopenskih sil v Iran
17.45 Izrael prvič napadel iransko mornarico v Kaspijskem morju
17.42 Iran v primeru novih napadov na energetsko infrastrukturo obljublja ostrejši odziv
17.17 Iranci zadeli ameriški lovec F-35, ki je moral zasilno pristati
15.45 Guterres pozval ZDA in Izrael h končanju vojne z Iranom
15.35 Šest zahodnih držav pripravljenih prispevati k varnosti v Hormuški ožini
14.35 Hegseth: ZDA nimajo natančnega časovnega okvira za končanje vojne proti Iranu
13.48 Golob: Evropa je na pragu velike energetske krize
13.19 Rutte prepričan o rešitvi spora med ZDA in zaveznicami glede Hormuške ožine
12.18 Američani poskušajo uničiti iranske podzemne bunkerje za orožje
9.56 Kitajska obsodila izraelski umor Laridžanija
9.20 Oman je ZDA poslal jasno sporočilo: Izgubili ste nadzor nad lastno zunanjo politiko
9.15 Raketa le za 350 metrov zgrešila jedrsko elektrarno Bušer v Iranu
9.13 Po napadih v Katarju evropske cene plina poskočile za 35 odstotkov
9.09 FBI preiskuje nekdanjega direktorja protiterorističnega centra ZDA
8.33 Iran v povezavi z nedavnimi protesti usmrtil tri ljudi
8.13 Katar po iranskih napadih poroča o obsežni škodi na plinskih objektih
6.35 Macron: Prenehajte napadati plinske in naftne objekte na Bližnjem vzhodu
6.31 Trump zagrozil s popolnim uničenjem iranskega plinskega polja
6.24 Ameriško letalonosilko Ford po požaru v pralnici umaknili iz vojnih operacij proti Iranu
6.22 Iranska raketa na Zahodnem bregu ubila tri Palestinke
22.05 Netanjahu verjame v hiter konec vojne proti Iranu
“Iranski kult smrti poskuša izsiljevati svet z zaprtjem ključne mednarodne pomorske poti – Hormuške ožine. To ne bo uspelo,” je dejal. Med drugim je zatrdil, da Iran ne more več bogatiti urana in ni več sposoben proizvajati raket, poroča španska tiskovna agencija EFE.
“Zmaga je na naši strani, Iran pa je uničen,” je dejal premier Benjamin Netanjahu in zavrnil trditve, da je predsednika ZDA Donalda Trumpa prepričal v napad na Iran. “Ali res kdo misli, da lahko kdo predsedniku Trumpu narekuje, kaj naj stori,” je dejal. Ob tem je po poročanju AFP zagotovil, da nobena svetovna voditelja nista tako usklajena, kot sta on in Trump. Priznal je, da je Izrael samostojno napadel iransko plinsko polje South Pars in da ga je Trump potem zaprosil, naj tega več ne počnejo. “Mi se tega držimo,” je dejal. Vojna povzroča kaos na svetovnih energetskih trgih, Trumpu in njegovim republikancem pa doma politične težave zaradi naraščanja cen bencina.
Po 20 dneh intenzivnih ameriško-izraelskih napadov je število žrtev v Iranu doseglo vsaj 1230, čeprav ta številka ni bila posodobljena od 5. marca, poroča EFE. V Izraelu je umrlo 15 ljudi, umrlo pa je tudi najmanj deset ameriških vojakov. Več žrtev je bilo tudi v iranskih napadih na sosednje arabske države.
21.03 ZDA bodo zalivskima državama prodale za več kot 16 milijard dolarjev orožja
Vlada ameriškega predsednika Donalda Trumpa je danes obvestila kongres, da bo Kuvajtu in Združenim arabskim emiratom prodala za 16,46 milijarde dolarjev različnega orožja in vojaške opreme, poročajo ameriški mediji.
Državi bosta po napovedih od ZDA kupili dodatne radarje in drugo opremo, potrebno za obrambo pred iranskimi napadi, vključno z raketami.
Državni sekretar ZDA Marco Rubio je v obvestilu kongresu napisal, da gre za izredne razmere, ki zahtevajo takojšnjo prodajo vojaške opreme, zato vlada ne potrebuje odobritve kongresa, je poročala ameriška televizija CBS.
Izraelsko-ameriška vojna proti Iranu, ki jo je Trump sicer opredelil le kot “kratko ekskurzijo” in jo že razglasil za praktično končano, se nadaljuje.
Iran še naprej vsakodnevno pošilja rakete in drone nad Izrael in zaveznice ZDA v Perzijskem zalivu, prav tako pa je onemogočil plovbo skozi strateško pomembno Hormuško ožino, kar povzroča pretrese na svetovnih energetskih trgih.
Vojna proti Iranu je do zdaj Washington stala okrog 18 milijard dolarjev, vsak dodaten dan pa stane okrog dve milijardi, je navedlo več tujih medijev, med njimi britanski Guardian. Trumpova vlada zato kongres prosi za dodatnih 200 milijard dolarjev, namenjenih posebej za to vojno, poroča televizija CNBC.
19.55 Trump ne namerava poslati kopenskih sil v Iran
Ameriški predsednik Donald Trump je danes ob srečanju z japonsko premierko Sanae Takaichi v Beli hiši dejal, da v vojni z Iranom ne bo uporabil kopenskih enot. Ob tem je sicer dodal, da javnosti tudi ne bi razkril, če bi to nameraval storiti, poročajo ameriški mediji in tuje tiskovne agencije.
Ameriška vlada naj bi resno razmišljala o omejeni uporabi kopenskih enot v vojni proti Iranu in je iz vzhodne Azije v Perzijski zaliv napotila več tisoč marincev, so poročali ameriški mediji, med njimi Wall Street Journal in televizija MS NOW.
Vojake naj bi po potrebi uporabili za zavzetje strateških točk, da zagotovijo varno plovbo skozi strateško pomembno Hormuško ožino, skozi katero v normalnih razmerah potuje okrog 20 odstotkov vse svetovne nafte. Razmišljali naj bi tudi o zavzetju otoka Harg, od koder Iran izvaža 90 odstotkov svoje nafte.
Po treh tednih vojne je zdaj bolj ali manj jasno, da Trumpova vlada ni upoštevala vseh posledic napada na islamsko republiko, zlasti ne vpliva na svetovne cene nafte, še navaja televizija MS NOW. Trump je priznal, da so ga iranski napadi na sosednje arabske izvoznice nafte presenetili, vlada v Washingtonu pa zdaj skuša z različnimi ukrepi vplivati na znižanje cen.
Predsednik ZDA je v sredo Iranu zagrozil s še hujšimi napadi, če ta ne bo nehal napadati Katarja. Njegova vlada je odpravila sankcije na rusko nafto in sprostila del naftnih rezerv, začasno je ukinila zakon, ki tujim ladjam prepoveduje plovbo med ameriškimi pristanišči, dovolila prodajo venezuelske nafte ameriškim družbam, načrtuje pa tudi odpravo embarga na venezuelsko nafto, ki jo tankerji že prevažajo – podobno kot v primeru ruske.
Trump je danes dejal tudi, da nasprotuje izraelskim napadom na iranska naftna in plinska nahajališča.
Vsi našteti ukrepi skupaj s sprostitvijo svetovnih naftnih rezerv do zdaj niso znižali cen nafte na predvojno raven, temveč te še vedno nihajo pri okrog 100 dolarjih za sodček. Iran na Trumpove grožnje odgovarja z novimi grožnjami in napadi.
Iranski napadi na največji obrat za utekočinjen zemeljski plin na svetu, ki ga nadzoruje Katar, ter na rafinerije v Savdski Arabiji in Kuvajtu so medtem danes znova pretresli energetske trge.
17.45 Izrael prvič napadel iransko mornarico v Kaspijskem morju
Izraelska vojska je danes sporočila, da je v okviru sredinega prvega napada na iransko mornarico v Kaspijskem morju zadela več iranskih ladij. Napad je označila za enega svojih najpomembnejših od začetka vojne z Iranom konec februarja in povedala, da so zmogljivosti islamske republike v tem morju v veliki meri onesposobili.
Izraelska vojska je po lastnih navedbah v Kaspijskem morju med drugim ciljala iranske ladje, opremljene z raketnimi sistemi, protipodmorniškimi raketami in sistemi za zračni nadzor, ter podporna in patruljna plovila. Zadela je tudi pristaniški poveljniški center iranske mornarice, njene navedbe povzema francoska tiskovna agencija AFP.
Po besedah tiskovnega predstavnika vojske, podpolkovnika Nadava Šošanija je Izrael s tem prvič v svoji zgodovini napadel iranske zmogljivosti v Kaspijskem morju, ki naj bi jih tudi onesposobil. Dodal je, da so sicer v zadnjih 36 urah skupno napadli več kot 200 ciljev po vsem Iranu.
17.42 Iran v primeru novih napadov na energetsko infrastrukturo obljublja ostrejši odziv
Iranski zunanji minister Abas Aragči je danes dejal, da Iran ne bo pokazal nobene zadržanosti, če bo njihova energetska infrastruktura ponovno napadena, s čimer se je odzval na zadnje napade Izraela. Iranski poslanci medtem predlagajo uvedbo pristojbin za ladijski promet skozi strateško pomembno Hormuško ožino.
Aragči je danes posvaril še pred ostrejšim odzivom, če bo Izrael ponovno napadel iransko infrastrukturo. Kot je zapisal v objavi na družbenem omrežju X, je Teheran v odgovoru na izraelski napad na iransko infrastrukturo izkoristil “le del” svoje moči.
“Edini razlog za to zadržanost je bilo spoštovanje zahtevane deeskalacije,” je še dejal. “Če bo naša infrastruktura ponovno napadena, ne bo nobene zadržanosti,” je dodal. S tem je ponovil grožnje, ki jih je glede napadov na energetsko infrastrukturo ameriških zaveznic v regiji pred tem izrekla iranska revolucionarna garda.
Izrael je namreč v sredo napadel iranske objekte na plinskem polju South Pars, ki je del največjega plinskega polja, ki ga skupaj upravljata Iran in Katar.
Aragči je tudi opozoril na posledice vojne, ki traja “šele tri tedne” in ki je bila po njegovih besedah “vsiljena tako Irancem kot Američanom”. Pri tem je na omrežju X delil članek Washington Posta, da naj bi Pentagon zaprosil za več kot 200 milijard dolarjev (173 milijard evrov) dodatnih sredstev za financiranje vojne v Iranu.
“Teh 200 milijard dolarjev je le vrh ledene gore,” je dejal Aragči in opozoril na posledice, ki jih bo vojna imela za ameriško gospodarstvo “zahvaljujoč (izraelskemu premierju, op. p.) Benjaminu Netanjahuju”.
Iranski poslanci pa medtem po poročanju AFP predlagajo uvedbo pristojbin in davkov za ladje, ki plujejo skozi Hormuško ožino, skozi katero je bil promet praktično ustavljen. V Teheranu poudarjajo, da se pogoji za ladijski promet skozi strateško pomembno ožino ne bodo vrnili v stanje pred začetkom vojne na Bližnjem vzhodu, ki so jo 28. februarja sprožili ameriško-izraelski napadi.
“V parlamentu si prizadevamo za načrt, po katerem bodo države islamski republiki plačevale pristojbine in davke, če se bo Hormuška ožina uporabljala kot varna pot za tranzit ter energetsko in prehransko varnost,” je po poročanju iranske tiskovne agencije ISNA dejala teheranska poslanka Somajeh Rafiei.
Odkar iranske sile blokirajo to ključno trgovsko pot, je 167 kilometrov dolgo Hormuško ožino prečkalo le nekaj tovornih ladij in tankerjev. Po podatkih analitične družbe Kpler so ladje za prevoz blaga od začetka meseca do danes opravile le 114 prehodov ožine, kar je 95 odstotkov manj kot pred vojno.
17.17 Iranci zadeli ameriški lovec F-35, ki je moral zasilno pristati
Po poročanju CNN je ameriško lovsko letalo F-35 zasilno pristalo v ameriški letalski bazi na Bližnjem vzhodu, potem ko ga je zadel izstrelek, za katerega domnevajo, da izvira iz Irana. To sta za CNN potrdila dva vira, ki sta seznanjena z razmerami.
Foto: Guliverimage
Tiskovni predstavnik ameriškega centralnega poveljstva, kapitan Tim Hawkins je potrdil, da je letalo pete generacije stealth “izvajalo bojno misijo nad Iranom”, ko je moralo zasilno pristati. Hawkins je dodal, da je letalo varno pristalo in da incident preiskujejo. “Letalo je varno pristalo in pilot je v stabilnem stanju. Incident še preiskujejo,” je dejal Hawkins.
To bi bil prvi incident od konca februarja, ko se je začela vojna v Iranu, da bi Iran zadel ameriško letalo. Tako vojska ZDA kot tudi Izrael v vojnem konfliktu uporabljata letala F-35, letalo pa stane več kot 100 milijonov dolarjev. Kot še poroča CNN, se je zasilni pristanek letala zgodil v času, ko visoki ameriški uradniki še naprej poročajo o velikem uspehu v kampanji proti Iranu. Obrambni minister Pete Hegseth je v četrtek zjutraj v luči tega dejal, da ZDA v vojni proti Iranu “odločno zmagujejo” in da je iranska zračna obramba “zravnana”.
15.45 Guterres pozval ZDA in Izrael h končanju vojne z Iranom
Generalni sekretar ZN Antonio Guterres je danes pozval ZDA in Izrael, naj končata vojno z Iranom, preden bo “popolnoma ušla izpod nadzora”, Teheran pa naj preneha napadati sosede. V izjavi za medije s predsednikom Evropskega sveta Antoniom Costo ob robu vrha EU v Bruslju je še opozoril na možne posledice za civiliste in svetovno gospodarstvo.
“Združenim državam in Izraelu: skrajni čas je, da končata to vojno, ki grozi, da bo popolnoma ušla izpod nadzora in povzročila veliko trpljenje civilistov ter imela dramatične posledice za svetovno gospodarstvo,” je dejal Guterres (na fotografiji).
Foto: Reuters
Iranu pa je sporočil, naj preneha napadati sosednje države. “Te niso bile nikoli vpletene v konflikt,” je poudaril. Teheran je tudi pozval k ponovnemu odprtju Hormuške ožine, skozi katero gre petina svetovne trgovine z nafto. “Čas je, da prevlada diplomacija, čas je, da prevlada moč prava nad pravom moči,” je še dejal generalni sekretar ZN.
Guterres je tudi izrazil prepričanje, da bo EU imela osrednjo vlogo v prizadevanjih za vzpostavitev mednarodnega reda, temelječega na vladavini prava. Costa pa je poudaril, da izkušnje kažejo, da v resnici ni alternative mednarodnemu redu, ki temelji na pravilih. “Alternativa je kaos, alternativa je vojna v Ukrajini. Alternativa je vojna na Bližnjem vzhodu. Alternativa je dramatična humanitarna situacija v Gazi,” je dejal. Ob tem je zagotovil generalnemu sekretarju ZN, da bo Evropska unija še naprej velika podpornica njegovega dela v ZN.
S kosilom z generalnim sekretarjem ZN se nadaljuje vrh EU, v ospredju katerega je bila dopoldne nadaljnja podpora unije Ukrajini. Popoldne imajo voditelji unije na dnevnem redu razpravo o krepitvi konkurenčnosti evropskega gospodarstva. Premier Robert Golob se je medtem že odpravil domov.
15.35 Šest zahodnih držav pripravljenih prispevati k varnosti v Hormuški ožini
Šest držav, med njimi Velika Britanija in Francija, je v skupni izjavi danes sporočilo, da so pripravljene prispevati k načrtom za zagotovitev varne plovbe v strateško pomembni Hormuški ožini. Hkrati so obsodile iranske napade na civilno energetsko infrastrukturo v zalivskih državah in Teheran pozvale, naj preneha z grožnjami in blokado ožine.
Združeno kraljestvo, Francija, Nemčija, Italija, Nizozemska in Japonska so v izjavi, ki jo je danes objavil Downing Street, sporočile, da so pripravljene “prispevati k ustreznim prizadevanjem za zagotovitev varnega prehoda skozi Hormuško ožino”, ki jo je Iran delno zaprl kot odgovor na napade ZDA in Izraela.
Hkrati je šesterica pozdravila prizadevanja držav, ki že delajo na teh načrtih, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Države so tudi najostreje obsodile napade Irana na neoborožena trgovska plovila v Zalivu in pozvale k takojšnji prekinitvi napadov na civilno infrastrukturo, vključno z naftnimi in plinskimi objekti. “Iran pozivamo, naj nemudoma preneha z grožnjami, postavljanjem min, napadi z droni in raketami ter drugimi poskusi blokiranja ožine za komercialni ladijski promet,” so še dodali, ob tem pa izrazili globoko zaskrbljenost zaradi stopnjevanja konflikta.
Zaradi nastalih razmer je po podatkih Mednarodne pomorske organizacije na okoli 3.200 plovilih zahodno od ožine obtičalo približno 20 tisoč pomorščakov.
Izjava šesterice držav sledi pozivu ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je pred dnevi zavezniške države pozval, naj v Hormuško ožino napotijo svoje vojaške ladje in tako zagotovijo ponovno odprtje pomorske poti, ključne za svetovno trgovino z nafto. Obenem jim je zagrozil, da ne bo dobro za zvezo Nato, če ga ne bodo upoštevale.
14.35 Hegseth: ZDA nimajo natančnega časovnega okvira za končanje vojne proti Iranu
ZDA nimajo natančnega časovnega okvira za končanje vojne proti Iranu, je danes izjavil ameriški obrambni minister Pete Hegseth. Opozoril je, da so jedrske ambicije iranskega režima neposredna grožnja ZDA, in dodal, da bi se ves svet moral zahvaliti ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu.
“Ne želimo določiti dokončnega časovnega okvira,” je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP na novinarski konferenci povedal Hegseth in ponovil, da bo o tem, kdaj se bo vojna končala, odločal predsednik Donald Trump. Pri tem je medijem očital, da želijo Američane prepričati, da se premikajo proti večni vojni. “Nič ne bi moglo biti dlje od resnice,” je nadaljeval in dodal, da cilji ZDA v vojni ostajajo nespremenjeni. Ponovil je, da si ameriške sile prizadevajo uničiti iranske zaloge raket in njihovo mornarico ter Teheranu trajno preprečiti možnost pridobitve jedrskega orožja.
“Režim, ki noče opustiti svojih jedrskih ambicij, ni le regionalna težava, temveč neposredna grožnja Ameriki,” je opozoril. Ob tem je poudaril, da bi se ves svet moral zahvaliti Trumpu, vključno z “nehvaležnimi zavezniki v Evropi”, navaja britanski BBC.
ZDA so po navedbah Hegsetha do zdaj zadele že več kot sedem tisoč ciljev v Iranu in poškodovale oziroma potopile najmanj 120 iranskih vojaških plovil. Dodal je, da se je število izstreljenih raket in dronov proti ameriškim silam od začetka konflikta zmanjšalo za 90 odstotkov. Na vprašanje o poročanju časnika Washington Post, da naj bi Pentagon zaprosil za več kot 200 milijard dolarjev (173 milijard evrov) dodatnih sredstev za financiranje vojne v Iranu, je Hegseth odgovoril, da je za “ubijanje zlobnežev potreben denar”.
Hegseth je še dejal, da sta bila s Trumpom prisotna, ko so v ZDA pripeljali posmrtne ostanke ameriških vojakov, ki so bili ubiti v vojni z Iranom. Njihove družine so po navedbah ministra prosile, naj se ne ustavijo, dokler delo ne bo opravljeno.
Načelnik štaba združenih poveljstev ameriških oboroženih sil, general Dan Caine je medtem na novinarski konferenci dejal, da ameriška vojska v boju proti dronom prodira globlje v iranski zračni prostor.
13.19 Rutte prepričan o rešitvi spora med ZDA in zaveznicami glede Hormuške ožine
Generalni sekretar zveze Nato Mark Rutte je danes izrazil prepričanje, da se spor med ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom in evropskimi zaveznicami glede Hormuške ožine lahko reši. Trump je namreč pred dnevi pozval zavezniške države, naj pomagajo pri odprtju ožine, več držav pa se je od vojaškega posredovanja distanciralo.
Generalni sekretar zveze Nato Mark Rutte
Foto: Reuters
“Prepričan sem, da bodo zaveznice, kot vedno, storile vse za podporo našim skupnim interesom. Našli bomo pot naprej,” je novinarjem v Bruslju dejal Rutte. Ponovil je, da se mora Hormuška ožina ponovno odpreti, in dodal, da je ta ključnega pomena za svetovno gospodarstvo, poroča nemška tiskovna agencija DPA.
Trump je pred dnevi pozval zavezniške države, naj v Hormuško ožino napotijo svoje vojaške ladje in tako zagotovijo ponovno odprtje pomorske poti, ključne za svetovno trgovino z nafto. Obenem jim je zagrozil, da ne bo dobro za zvezo Nato, če ga ne bodo upoštevale.
Partnerice ZDA, vključno s članicami EU, ne kažejo navdušenja nad tem. Več držav, med drugim Nemčija, Poljska, Španija, Grčija, Švedska, Japonska in Avstralija, se je namreč distanciralo od vojaškega posredovanja v Hormuški ožini.
V luči tega je Trump v torek dejal, da ZDA zaradi uspehov v Iranu ne potrebujejo več pomoči zavezniških držav. V sredo pa je namignil, da bi lahko zavezniškim državam prepustil, naj same zavarujejo ožino.
13.48 Golob: Evropa je na pragu velike energetske krize
Evropa je na pragu velike energetske krize, je v luči vojne na Bližnjem vzhodu ob prihodu na današnje zasedanje Evropskega sveta posvaril premier Robert Golob. EU lahko krizo prepreči samo tako, da doseže mir v regiji, je povedal.
Več o tem:
12.18 Američani poskušajo uničiti iranske podzemne bunkerje za orožje
Čeprav so ameriške sile zadele okoli 8.000 tarč, iranske rakete in brezpilotni letalniki še naprej napadajo sosednje države. Ker Iran nima pomembnih zračnih ali pomorskih sil, se zanaša na rakete in brezpilotna letala, zato jih poskuša zaščititi na vse mogoče načine. Zaradi geografskih značilnosti države in desetletij načrtovanja je velik del tega orožja globoko pod zemljo ali zakopan v gorskih verigah.
Zaradi takšne lokacije je njegovo uničenje izjemno težko, zato se za prodiranje v utrjene objekte uporabljajo posebne bombe imenovani “bunker busterji”. Med njimi je bomba GBU-72 Advanced Penetrator, težka približno 2.270 kilogramov, ki je bila uporabljena v napadih ta teden. Ta vrsta orožja prodre v tla in eksplodira šele po dosegu podzemne tarče.
Ameriški obrambni minister Pete Hegseth je prejšnji petek dejal, da so bile iranske proizvodne zmogljivosti balističnih raket “funkcionalno poražene in uničene”, vključno s tovarnami, kompleksi in proizvodnimi linijami po vsej državi.
Vendar pa se kljub hudim posledicam za proizvodnjo obstoječe zaloge raket očitno še vedno uporabljajo v napadih. Zaradi tega se ZDA in Izrael zdaj osredotočajo tudi na uničevanje mobilnih izstrelitvenih naprav, pri čemer za njihovo lociranje in uničenje uporabljajo obveščevalne podatke in natančno zračno vodenje.
Podobne taktike so uporabljali tudi med zalivsko vojno proti Iraku leta 1991, ko so ameriška lovska letala iskala in uničila Sadamove rakete scud, ki so grozile Izraelu. Te operacije, znane kot “lov na scud”, se ponovno uporabljajo v vojni v Iranu.
9.56 Kitajska obsodila izraelski umor Laridžanija
Kitajska je danes kot nesprejemljivega obsodila umor vodje iranskega sveta za nacionalno varnost Alija Laridžanija, ki ga je v torkovih napadih ubil Izrael, pa tudi uboje drugih iranskih voditeljev od začetka izraelsko-ameriških napadov na Iran.
Kitajska, ki je tesna partnerka Teherana, je bila do zdaj kritična tudi do Irana zaradi napadov na zalivske države, ki gostijo ameriška vojaška oporišča.
Izraelski obrambni minister Izrael Kac je v sredo povedal, da sta s premierjem Benjaminom Netanjahujem “pooblastila vojsko, da likvidira vse visoke iranske predstavnike”, ki jih je mogoče ubiti brez večje stranske škode, ne da bi za to potrebovala dodatno odobritev.
Tiskovni predstavnik kitajskega zunanjega ministrstva Lin Džjan je danes dejal, da je “Kitajska šokirana nad to izjavo”.
Poudaril je, da je Peking vedno nasprotoval uporabi sile v mednarodnih odnosih, da pa so “umori iranskih državnih voditeljev in napadi na civilne tarče še bolj nesprejemljivi”. “Kitajska poziva vse strani, naj nemudoma končajo vojaške operacije in preprečijo, da bi razmere v regiji ušle izpod nadzora,” je dodal.
Kitajska skuša tudi posredovati za končanje vojne. S tem namenom se z visokimi predstavniki držav v regiji ta mesec sestaja posebni kitajski odposlanec za Bližnji vzhod Džaj Jun. Med obiski je poudarjal, da tarče napadov ne smejo biti nevojaški cilji in da ne sme biti motena varnost ladijskih poti.
V torek pa je Peking napovedal humanitarno pomoč za Iran, Libanon, Jordanijo in Irak.
9.20 Oman je ZDA poslal jasno sporočilo: Izgubili ste nadzor nad lastno zunanjo politiko
Omanski zunanji minister Badr Al Busaidi opozarja, da so ZDA izgubile nadzor nad lastno zunanjo politiko, in poziva svoje zaveznike, naj pomagajo končati to vojno, poroča The Economist.
Po njegovem mnenju je bila največja napaka ameriške administracije ta, da je sploh vstopila v to vojno. Al Busaidi poudarja, da to ni ameriška vojna in da ni realističnega scenarija, v katerem bi tako Izrael kot ZDA dosegli svoje cilje.
Kot pravi Al Busaidi, je Izrael Belo hišo prepričal, da je Iran oslabljen zaradi sankcij, notranjih razdorov in preteklih napadov na jedrske objekte ter da je mogoča hitra zmaga. Po njegovem mnenju je zdaj jasno, da bodo cilje lahko dosegli le z dolgotrajno vojno in sodelovanjem ameriških kopenskih sil, kar bi odprlo novo poglavje v dolgotrajnih vojnah, za katere je ameriški predsednik Donald Trump obljubil, da jih bo končal, je še povedal za The Economist.
9.15 Raketa le za 350 metrov zgrešila jedrsko elektrarno Bušer v Iranu
Mednarodna agencija za jedrsko energijo (IAEA) je potrdila, da je bila v torkovem zračnem napadu na Iran uničena infrastruktura v neposredni bližini jedrske elektrarne v Bušerju.
Več o tem:
9.13 Po napadih v Katarju evropske cene plina poskočile za 35 odstotkov
Po najnovejših napadih na energetsko infrastrukturo na Bližnjem vzhodu, vključno z največjim plinskim objektom v Katarju, so se cene zemeljskega plina v Evropi zvišale za več kot 35 odstotkov. S terminskimi pogodbami za dobavo v aprilu so zjutraj na vozlišču TTF na Nizozemskem dosegle vse do 74 evrov za megavatno uro (MWh).
Dva vala iranskih napadov v sredo in danes zjutraj sta namreč povzročila veliko škodo v industrijski coni Ras Lafan na severu Katarja, največjem svetovnem vozlišču za utekočinjeni zemeljski plin, je poročala francoska tiskovna agencija AFP. Pri tem je bilo več objektov močno poškodovanih, so prek omrežja X sporočili iz katarske državne energetske družbe Qatar Energy. To je med vlagatelji povzročilo nove bojazni glede oskrbe z energijo.
Obrat Ras Lafan zagotavlja približno 20 odstotkov svetovne oskrbe z utekočinjenim zemeljskim plinom. Tudi zaprtje Hormuške ožine zaradi vojne v Iranu je močno zmanjšalo dobavo zemeljskega plina v Evropo in Azijo.
9.09 FBI preiskuje nekdanjega direktorja protiterorističnega centra ZDA
Ameriški zvezni preiskovalni urad (FBI) je sproži preiskavo nekdanjega direktorja ameriškega Nacionalnega centra za boj proti terorizmu Joeja Kenta, ki je v torek odstopil v znak protesta proti vojni z Iranom. Preiskava je povezana z uhajanjem tajnih podatkov, poroča CBS.
Kent, ki je bil sicer odločen podpornik predsednika Donalda Trumpa in njegovega gibanja MAGA, je v odstopni izjavi med drugim zapisal, da Iran ni predstavljal grožnje za ZDA.
V intervjuju za oddajo konservativnega voditelja Tuckerja Calrsona je Kent v sredo dejal, da so njemu in drugim, ki so nasprotovali vojni proti Iranu, preprečevali dostop do Trumpa. Ponovil je, da gre za vojno na željo Izraela.
Tako kot v odstopni izjavi, ki jo je objavil na omrežju X, je Kent tudi Carlsonu povedal, da Iran ni predstavljal neposredne grožnje ZDA, vojno pa je izsilil Izrael.
After much reflection, I have decided to resign from my position as Director of the National Counterterrorism Center, effective today.
I cannot in good conscience support the ongoing war in Iran. Iran posed no imminent threat to our nation, and it is clear that we started this… pic.twitter.com/prtu86DpEr
— Joe Kent (@joekent16jan19) March 17, 2026
Dejal je, da v ameriški vladi o začetku vojne ni bilo nobene razprave, ker nasprotniki napada na Iran niso imeli dostopa do Trumpa. Kent ni povedal, kdo jim je to preprečil.
“Izraelci so bili tisti, ki so spodbudili odločitev za to akcijo, in vedeli smo, da se bodo Iranci maščevali. Trump, minister za obrambo Pete Hegseth in številni visoki uradniki vlade trdijo, da je bil napad na Iran v začetku tega meseca nujen, ker je režim predstavljal neposredno grožnjo ameriški nacionalni varnosti, čeprav so ti ljudje v isti sapi zagotavljali, da je bil iranski jedrski program uničen že med lanskimi skupnimi napadi z Izraelom,” je dejal.
Trump je javno zatrdil, da je bil on tisti, ki je Izrael spodbudil k napadu na Iran, za kar po trditvah Kenta ni bilo nobene potrebe, ker naj bi pokojni ajatola Ali Hamenej, ki so ga na začetku vojne ubili Izraelci, nasprotoval širjenju jedrskega programa države.
“Nisem oboževalec nekdanjega vrhovnega voditelja /…/, vendar je kritiziral njihov jedrski program. Preprečeval jim je, da bi pridobili jedrsko orožje,” je zatrdil Kent in menil, da se je režim po njegovi smrti še bolj utrdil.
Kent je dejal, da se Iran sicer ni odpovedal jedrskemu programu, vendar je bil daleč od pridobitve jedrskega orožja. “Nobenih informacij nismo imeli, da bi Iran pripravljal kakšen velik napad na ZDA ali ameriške cilje po svetu,” je dejal Kent.
8.33 Iran v povezavi z nedavnimi protesti usmrtil tri ljudi
V Iranu so danes usmrtili tri ljudi, ki so bili obsojeni zaradi umora policistov in izvajanja operacij v korist ZDA in Izraela med nedavnimi množičnimi protesti, je sporočilo iransko sodstvo. Gre za prvo uradno potrditev usmrtitev v Iranu v zvezi s protesti, ki so v državi izbruhnili konec decembra in v katerih je bilo ubitih več tisoč ljudi.
“Tri ljudi, obsojene /…/ zaradi umora in operativnih akcij v korist sionističnega režima in ZDA, so obesili danes zjutraj,” je sporočilo iransko pravosodje na spletnem portalu Mizan Online. Po navedbah portala so bili vpleteni v umor dveh pripadnikov organov pregona med nedavnimi protesti, navaja francoska tiskovna agencija AFP.
V Iranu je namreč konec decembra huda gospodarska kriza sprožila množične demonstracije, ki so se hitro razvile v politične proteste proti režimu. V mestih so izbruhnili nasilni spopadi in nemiri, varnostni aparat pa je odgovoril z nasiljem, ki je terjalo številne smrtne žrtve.
Po navedbah Teherana je bilo med protesti ubitih več kot 3.000 ljudi, vključno s pripadniki varnostnih sil. Organizacija za človekove pravice HRANA s sedežem v ZDA je medtem naštela več kot 7.000 smrtnih žrtev, a hkrati opozorila, da bi lahko bilo število žrtev bistveno višje.
8.13 Katar po iranskih napadih poroča o obsežni škodi na plinskih objektih
Katar po iranskih napadih poroča o obsežni škodi na svojih plinskih objektih. Iranska revolucionarna garda je danes zagrozila z nadaljevanjem napadov na energetsko infrastrukturo zaveznic ZDA v Perzijskem zalivu, če bo energetska infrastruktura Irana še naprej tarča napadov, poroča iranska tiskovna agencija Fars.
Iran je namreč v sredo in danes zjutraj napadel glavni katarski obrat za utekočinjen zemeljski plin v industrijski coni Ras Lafan na severu države, poroča nemška tiskovna agencija DPA. Pri tem je bilo več objektov močno poškodovanih, je v izjavi na družbenem omrežju X sporočila katarska državna energetska družba Qatar Energy.
Katarsko ministrstvo za notranje zadeve je pozneje sporočilo, da so požare na objektih spravili pod nadzor. Poročil o poškodovanih ni bilo.
Zunanje ministrstvo Katarja je v sredo na omrežju X sporočilo, da je vojaške in varnostne atašeje iranskega veleposlaništva ter njihovo osebje razglasilo za nezaželene osebe in jih pozvalo, naj v 24 urah zapustijo državo. Ministrstvo se je za ta ukrep odločilo v odgovor na ponavljajoče se iranske napade in agresijo.
Katar, ki je eden največjih svetovnih izvoznikov plina in igra ključno vlogo pri svetovni oskrbi z utekočinjenim zemeljskim plinom, je ob tem iranske oblasti opozoril, da bo sprejel “vse potrebne ukrepe za zaščito svoje suverenosti in varnosti v skladu z določbami mednarodnega prava”.
Tudi zunanji minister Savdske Arabije Fajsal bin Farhan Al Saud je po pogovoru z zunanjimi ministri arabskih in muslimanskih držav v Riadu opozoril, da bodo imeli iranski napadi na sosednje države posledice, je poročala katarska televizija Al Jazeera, ki jo povzema DPA.
Al Saud je Teheran pozval, naj preneha napadati sosede. “Uporabili bomo vse razpoložljive vzvode, politične, gospodarske, diplomatske idr., da bomo te napade ustavili,” je zagotovil.
Oblasti v emiratu Abu Dabi pa so danes sporočile, da so zaprle plinske objekte v Habšanu in na naftnem polju Bab. To je bilo potrebno zaradi ostankov uspešno prestreženih izstrelkov, je pojasnila vlada v Abu Dabiju, ki pa ni navedla, kdo je bil odgovoren za napad, poroča DPA. Kako dolgo bodo objekti zaprti, ni jasno.
Najnovejše iranske grožnje energetski infrastrukturi v Perzijskem zalivu je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP sprožil sredin napad na iranske objekte na plinskem polju South Pars. Ta je del največjega plinskega polja, ki ga skupaj upravljata Iran in Katar. Ameriški predsednik Donald Trump je na družbenem omrežju Truth Social zapisal, da je napad izvedel Izrael brez vednosti ZDA.
V Kuvajtu sta bili danes dve rafineriji, Mina al Ahmadi in Mina Abdulah, tarči napadov z droni. V napadih ni bilo poškodovanih, je pa na območju obeh rafinerij izbruhnil manjši požar.
Združeni arabski emirati so v zgodnjih jutranjih urah poročali, da so sistemi zračne obrambe prestregli balistične rakete in drone. Savdska Arabija pa je ponoči po lastnih navedbah sestrelila dve balistični raketi in 17 dronov, navaja britanski BBC.
Arabske države, med drugim Katar, Savdska Arabija, Združeni arabski emirati, Bahrajn in Kuvajt, so v skupni izjavi znova obsodile iranske napade na civilno in drugo infrastrukturo v regiji. Izpostavile so pravico do samoobrambe in Teheran pozvale, naj z napadi nemudoma preneha.
6.35 Macron: Prenehajte napadati plinske in naftne objekte na Bližnjem vzhodu
Francoski predsednik Emmanuel Macron je po pogovorih z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom in katarskim emirjem Tamimom bin Hamadom Al Thanijem o vojni v Iranu pozval k prenehanju napadov na naftne in plinske objekte na Bližnjem vzhodu.
“V našem skupnem interesu je, da nemudoma uvedemo moratorij na napade, usmerjene v civilno infrastrukturo, zlasti energetske in vodne objekte,” je Macron sporočil na družbenem omrežju X.
I have just spoken with the Emir of Qatar and President Trump following the strikes that hit gas production facilities in Iran and Qatar today.
It is in our common interest to implement, without delay, a moratorium on strikes targeting civilian infrastructure,…
— Emmanuel Macron (@EmmanuelMacron) March 18, 2026
6.31 Trump zagrozil s popolnim uničenjem iranskega plinskega polja
Po napadu na iranski petrokemični kompleks na plinskem polju South Pars, ki velja za največje nahajališče zemeljskega plina na svetu, se je oglasil ameriški predsednik Donald Trump. Dejal je, da je napad izvedel Izrael, ZDA in Katar pa da za to nista vedela. Iranu je zagrozil z maščevanjem, če bo napadel Katar.
“Združene države niso vedele ničesar o tem konkretnem napadu, država Katar pa ni bila na noben način vpletena vanj in ni imela pojma, da se bo to zgodilo,” je Trump zapisal na Truth Social. Zagrozil je, da bodo ZDA popolnoma uničile iranske objekte na plinskem polju South Pars, če bo Iran znova napadel Katar.
Izrael javno ni prevzel odgovornosti za napad v Južnem Parsu. Po poročanju Wall Street Journala in Axiosa je Trump vnaprej vedel za izraelski načrt napada na iranski del največjega svetovnega nahajališča zemeljskega plina in ga je podpiral. Iran si nahajališče Južni Pars deli s Katarjem, tesnim zaveznikom ZDA.
6.24 Ameriško letalonosilko Ford po požaru v pralnici umaknili iz vojnih operacij proti Iranu
Največja in najsodobnejša ameriška letalonosilka Gerald Ford je prekinila sodelovanje v ameriški vojni proti Iranu in zaradi požara, ki je prejšnji teden izbruhnil v pralnici, pluje iz Rdečega morja na popravilo proti Sredozemlju, poročajo ameriški mediji. Pristanek načrtujejo na Kreti ali kakšni drugi evropski mornariški bazi.
Požar je uničil več kot sto postelj, dim pa je povzročil težave z dihanjem pri 200 mornarjih. Požar so pogasili šele po nekaj urah, širša prizadevanja za omejitev škode pa so trajala okrog 30 ur, poroča med drugimi CNN.
Američanom tako za operacije proti Iranu ostajajo na voljo le letalonosilka Abraham Lincoln, rušilci in križarka, ki ostajajo na območju.
6.22 Iranska raketa na Zahodnem bregu ubila tri Palestinke
V iranskem napadu na Izrael so bile danes zgodaj zjutraj ubite tri Palestinke. Nanje se padli šrapneli, ki so zadeli kozmetični salon na zasedenem Zahodnem bregu, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Najprej so poročali o štirih žrtvah, vendar so zdravniki kasneje sporočili, da je ena ženska še živa, a v kritičnem stanju. Ranjenih je bilo najmanj sedem ljudi, gre pa za prve palestinske žrtve v ameriško-izraelski vojni proti Iranu.
Uradna palestinska tiskovna agencija Wafa je poročala, da je bil frizerski salon urejen v kovinski prikolici ob hiši. Wafa je navedla, da so deli raket padli na več lokacijah na Zahodnem bregu, vključno z mestom Hebron.
Palestinci na Zahodnem bregu nimajo niti dovolj zaklonišč niti sistema za zgodnje opozarjanje. Palestinski Rdeči polmesec se je pritožil, da so reševalna vozila zaradi izraelskih blokad okrog palestinskih mest na Zahodnem bregu zamujala na prizorišče napada.
Iran je doslej od torka opolnoči nad Izrael poslal tri vale raket, ki so prizadele južni del države, poroča španska tiskovna agencija EFE.
Izraelska vojska je za EFE potrdila, da so Iranci napadli območje Hebrona s kasetnimi bombami oziroma raketami, ki se razstrelijo v zraku in na območju do deset kilometrov razpršijo več deset majhnih bomb, zaradi česar jih je težko prestreči.
Na ozemlju Izraela je doslej od začetka ameriško-izraelske vojne proti Iranu 28. februarja umrlo 14 ljudi. Izraelska zdravstvena služba je sporočila, da je bil v enem od napadov v sredo zvečer na območju južnega Šarona ubit delavec iz tujine.