Kakšna bo sestava novega parlamenta in kdo bo lahko sestavljal prihodnjo vlado? Za odgovor na to bo treba počakati vsaj na nedeljski večer, zadnja poizvedba javnega mnenja, ki jo je inštitut Mediana izvedel za Delo, Pop TV in Televizijo Slovenija pa kaže na to, da sta Gibanje Svoboda in SDS skoraj povsem izenačena na vrhu.
V anketi, ki jo je Mediana izvedla med 16. in 18. marcem, torej v obdobju, ki so ga zaznamovali prisluhi in vprašanja o vpletenosti vanje, je 18,9 odstotka od 1598 sodelujočih dejalo, da bodo na nedeljskih parlamentarnih volitvah glasovali za Gibanje Svoboda, 18,5 odstotka pa, da bodo izbrali SDS.
Infografika Delo
Nimata pa zelo podobnih rezultatov le vodilni stranki, ampak tudi štiri, ki so se v raziskavi zvrstile od tretjega do šestega mesta oziroma znotraj pol odstotne točke, izbralo bi jih od 5,5 do šest odstotkov vprašanih – lista NSi s Fokusom in SLS, SD, Demokrati Anžeta Logarja ter Levica z Vesno. Stranka Resnica je izbira 4,2 odstotka vprašanih, sledijo Prerod Vladimirja Prebiliča s 3,2 odstotka ter SNS in Piratska stranka z 2,4 oziroma 2,3 odstotka podpore, vse druge stranke zaznavajo manj kot odstotek.
Kar četrtina respondentov ne ve, komu bi namenila glas ali ga ne bi nikomur ali pa ne želi odgovoriti.
Infografika Delo
Slabih 60 odstotkov vprašanih zagotavlja, da se bodo volitev udeležili, dobra petina se jih bo verjetno. Pet odstotkov pa jih še ne ve, mogoče bodo, mogoče pa tudi ne, prav toliko se jih verjetno ne bo, skoraj devet odstotkov pa gotovo ne.
Razlika v spodnji polovici
Med 952 vprašanimi, ki so izrazili, kdo je njihov favorit, jih le polovica trdi, da svoje odločitve do nedelje ne bo spremenila.
Če upoštevamo aktualne izbire verjetno opredeljenih, ki pravijo, da se bodo volitev gotovo udeležili, se na vrhu ne bi nič spremenilo. Gibanje Svoboda bi dobilo 27,8 odstotka (v intervalu zaupanja od 24,9 do 30,6 odstotka) in SDS 27,7 (interval od 24,8 do 30,5).
anketa stranke
Razlika v razmerjih pa nastane med drugimi strankami. Torej, med tistimi, ki zagotavljajo, da bodo oddali svoj glas, jih je za NSi s Fokusom in SLS 8,8 odstotka (interval od sedem do 10,6), Levica z Vesno bi zbrala 7,6 odstotka (od 5,9 do 9,3), Demokrati Anžeta Logarja 7,3 odstotka (od 5,6 do 8,9), SD 5,5 odstotka (od 4,1 do 7), Resnica 5,1 odstotka (od 3,7 do 6,5), Prerod Vladimirja Prebiliča 3,4 odstotka (od 2,3 do 4,6), Pirati pa 2,8 odstotka (od 1,7 do 3,8).
Če potencialne mandate preračunamo iz teh srednjih vrednosti, bi parlamentarni prag prestopilo sedem strank. Tako Gibanje Svoboda kot SDS bi zastopalo po 28 predstavnikov, NSi s Fokusom in SLS bi imela osem sedežev, Levica z Vesno in Demokrati Anžeta Logarja po sedem sedežev, poslanci SD in Resnice bi dobili po pet mest. Na desni sredini – SDS, NSi in Demokrati – bi bilo torej skupaj 43 poslancev, na levi sredini – Gibanje Svoboda, Levica in SD – pa 40. Če bi se res izšlo tako, bi bila lahko Resnica jeziček na tehtnici, manjšinska predstavnika pa se načeloma ne povezujeta v koalicije. Porazdelitev sedežev bi bila lahko tudi nekoliko drugačna, če bi Prerod dosegel zgornjo mejo intervala zaupanja (4,6 odstotka) in bi mu uspel preboj v državni zbor.
Infografika Delo
Direktorica Mediane Janja Božič Marolt poudarja, da v nobenem primeru to ni napoved nedeljskega rezultata, ampak le en od možnih scenarijev štiri dni pred volitvami. Je izid zanjo presenetljiv? »Za nas, raziskovalce ni niti dobrih niti slabih rezultatov. Rezultati pač so, priporočam, da se jih gleda v intervalih zaupanja. Ko pogledam trend, vidim odziv na kampanjo, kar sem že ves čas poskušala pojasnjevati, da so izidi odziv na dogajanje. Do nedelje so še trije dnevi in vrhunec kampanje, kar bo rezultate še pretreslo,« ocenjuje Janja Božič Marolt. Po njenem mnenju je preveč nepredvidljivih dejavnikov, kar onemogoča kakršnokoli napovedovanje.
Kakšen bo vpliv udeležbe?
Med dejavniki, ki se utegnejo pretehtati, je udeležba in kdo bo uspel bolj mobilizirati svojo bazo. Politični analitik Miro Haček je pred kratkim za Delo komentiral: »Vedno do zdaj je veljalo – čeprav je vprašanje, ali ta zakonitost še velja –, da imajo levosredinske stranke več možnosti, če pride na volišča več kot 60 odstotkov upravičencev, če pa jih pride 60 odstotkov ali manj, pa desnosredinske.« Med neznankami je tudi to, kot je izpostavil, kdo bodo akterji, ki se bodo približali, ne pa presegli štirih odstotkov, kar jemlje glasove določenemu močnejšemu igralcu.
Po izsledkih raziskave bi levosredinske stranke dobile 40 poslancev, desnosredinske 43.
V Mediani opozarjajo, da to ni napoved, ampak eden od možnih scenarijev.
Tudi pred prejšnjimi volitvami sta bili vodilni stranki blizu skupaj.
Izkušnje izpred štirih let kažejo, da se lahko zadnje dni marsikaj spremeni, posebej tudi na vpliv udeležbe. Neposredno pred prejšnjimi volitvami aprila leta 2022 sta bili v zadnji raziskavi javnega mnenja Gibanje Svoboda in SDS le slabi dve odstotni točki narazen, pričakovala pa se je približno 60-odstotna udeležba. Dejansko je ta presegla 70 odstotkov, razlika med prvima dvema strankama pa je bila več kot 130.000 glasov. Podpora Gibanju Svoboda je presegla 34 odstotkov, SDS 23 odstotkov, SAB pa je ostala pred parlamentarnimi vrati, čeprav ji je še tri dni prej kazalo skoraj šest odstotkov.