Prihodnji konec tedna, natančneje v noči s sobote na nedeljo, 29. marca, bomo prešli na poletni čas. Točno ob drugi uri zjutraj se bodo kazalci premaknili za eno uro naprej, na tretjo uro, s čimer bomo izgubili eno uro spanca, imeli pa bomo več svetlobe v večernih urah.

V Sloveniji urine kazalce premikamo od leta 1983, leta 2006 pa je bila sprejeta odločitev, da jih vsako zadnjo nedeljo v marcu premaknemo za eno uro naprej in vsako zadnjo nedeljo v oktobru za eno uro nazaj. Prvi premik ure so izvedli v Avstriji in Nemčiji po drugi svetovni vojni, pripomogel pa naj bi pri zmanjšanju porabe energentov in boljšem izkoristku svetlega dela dneva. Zaradi ukrepa naj bi bilo manj prometnih nesreč in kriminala, pa tudi gospodarstvo naj bi čutilo pozitivne učinke. A ukrep ima nemalo nasprotnikov, ki menijo, da premikanje kazalcev negativno vpliva na zdravje ljudi.

Komisija odločitev prepušča članicam

Evropska komisija je leta 2018 izvedla javnomnenjsko raziskavo, v kateri je sodelovalo kar 4,6 milijona državljanov EU. Rezultati so bili jasni: 84 odstotkov vprašanih se je izreklo za ukinitev te prakse. Evropski parlament je nato leta 2019 izglasoval odpravo sezonskega premikanja ure s predvidenim zadnjim premikom leta 2021. A nato se je vse ustavilo, saj se države članice niso mogle uskladiti glede ključnega vprašanja: ali trajno ohraniti poletni ali zimski čas.

Izgubili bomo eno uro spanca, imeli pa bomo več svetlobe v večernih urah. FOTO: Shutterstock

Izgubili bomo eno uro spanca, imeli pa bomo več svetlobe v večernih urah. FOTO: Shutterstock

Trenutno veljavne evropske direktive omogočajo nadaljevanje prakse vsaj do letošnjega leta, odločitev o tem, kateri čas bodo uveljavile, pa je evropska komisija prepustila državam članicam. A v samih članicah stvari še zdaleč niso enopomenske: pri nas bi po javnomnenjskih raziskavah prebivalci radi obdržali poletni čas, ki so mu zaradi turistične sezone, mimogrede, bolj naklonjeni tudi Hrvati, država pa se bolj nagiba k zimskemu času.

Po pojasnilih ministrstva za infrastrukturo je v Sloveniji standardni čas centralnoevropski čas (CET), ki ustreza zimskemu času. V primeru ukinitve sezonskega premikanja ure na poletni čas bi v naši državi tako skozi vse leto na podlagi zakona o računanju časa obveljal standardni zimski čas, ki je glede na sonce tudi bolj naraven.

Premikanje ure moti biološki ritem

Kar smo nekoč dojemali kot manjšo nadlogo, danes velja za resen javnozdravstveni problem. Premikanje ure dvakrat na leto moti naš notranji biološki oz. cirkadiani ritem, ki uravnava ključne telesne funkcije: spanje in budnost, izločanje hormonov, presnovo, krvni tlak in srčni utrip.

Če po premiku ure čutimo zaspanost, nam lahko kratek dremež (do 20 minut zgodaj popoldne) pomaga ohraniti budnost. FOTO: Prostock-studio/Shutterstock

Če po premiku ure čutimo zaspanost, nam lahko kratek dremež (do 20 minut zgodaj popoldne) pomaga ohraniti budnost. FOTO: Prostock-studio/Shutterstock

Če bi poslušali strokovnjake, ure ne bi več prestavljali. Stroka namreč zagovarja stalni zimski čas, ki je po njihovem prepričanju bolj usklajen z našo biološko uro. Evropsko združenje za raziskave spanja je že pred časom zapisalo, da bi stalni zimski čas »izboljšal spanec, imel pozitivne zdravstvene učinke na srce in telesno težo. Zmanjšala bi se incidenca raka, zmanjšala bi se poraba alkohola in tobaka. Ljudje bi bili psihološko bolj zdravi, izboljšala bi se učinkovitost v šoli in službi.«

Pripravimo se na premik ure

Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) je za lažjo prilagoditev na poletni čas pripravil tudi nekaj priporočil. Za začetek je dobro, da si prilagodimo uro uspavanja: nekaj dni pred začetkom poletnega časa se vsak dan odpravimo spat od 15 do 20 minut prej. Za urejen spanec tako poskrbimo že pred prehodom na poletni čas, pri čemer si lahko pomagamo z različnimi tehnikami sproščanja. 

Na dan premika ure poskusimo preživeti čim več časa na dnevni svetlobi, za naprej pa poskrbimo, da ne preobremenimo svojega urnika. Če po premiku ure čutimo zaspanost, nam lahko kratek dremež (do 20 minut zgodaj popoldne) pomaga ohraniti budnost. Seveda poskrbimo za dovolj spanca: za odrasle je priporočenih vsaj sedem ur spanja. Manj kot šest ur spanja lahko negativno vpliva na zdravje, počutje, učinkovito delo in kakovost življenja.

Pametne naprave bodo same prestavile uro, na klasičnih urah pa moramo to storiti sami. FOTO: Jože Suhadolnik

Pametne naprave bodo same prestavile uro, na klasičnih urah pa moramo to storiti sami. FOTO: Jože Suhadolnik

Seveda pa ne smemo pozabiti prestaviti domačih ur na poletni čas: če se naše naprave (pametni telefoni, ure …) ne posodobijo samodejno, jih nastavimo na poletni čas še pred spanjem, sicer bomo zjutraj še bolj zmedeni.