Madžarski premier Viktor Orbán je ponovno poskrbel za globok razkol znotraj Evropske unije, ko je na zadnjem srečanju v Bruslju vložil veto na ključno finančno pomoč Ukrajini. Svojo podporo 90 milijard evrov vrednemu posojilu pogojuje z neovirano dobavo ruske nafte, kar so ostali voditelji označili za nesprejemljivo izsiljevanje.
V Bruslju se je zaključil maratonski vrh voditeljev Evropske unije, ki ga je zaznamovalo izjemno napeto vzdušje. Čeprav so voditelji držav članic ostro obsodili ravnanje madžarskega premierja, konkretnih odločitev skorajda ni bilo. Nizozemski premier Rob Jetten je razpoloženje za zaprtimi vrati opisal kot »ledeno«, polno neprijetnih tišin. Glavno jabolko spora ostaja blokada dogovorjenega posojila Ukrajini. Predsednik Evropskega sveta Antonio Costa je na tiskovni konferenci poudaril, da so voditelji Orbána opomnili na nujnost spoštovanja doseženih dogovorov. »Nihče ne more izsiljevati Evropske unije,« je bil jasen Costa.
To bodo storili »na tak ali drugačen način«
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je kljub madžarskemu vetu odločna. Spomnila je, da je bil decembra lani odobren zajem v višini 90 milijard evrov pod posebnim pogojem, da pri njem ne sodelujejo Madžarska, Slovaška in Češka. Čeprav je bil ta pogoj izpolnjen, posojilo ostaja blokirano, ker se eden od voditeljev ne drži svoje besede. Von der Leynova je ob tem ponovila obljubo iz Kijeva, da bo EU pomoč Ukrajini zagotovila »na tak ali drugačen način«.
FOTO: Nicolas Tucat Afp
Kljub pritiskom in zagotovilom ukrajinskega predsednika o čimprejšnji usposobitvi naftovoda Družba, Orbán ne popušča. Sprostitev sredstev pogojuje z zagotovitvijo dobave ruske nafte. Poznavalci opozarjajo, da Orbán blokado izkorišča za domačo politično kampanjo pred aprilskimi volitvami. Svojo stranko Fidesz namreč predstavlja kot žrtev zarote Bruslja in Kijeva, ki naj bi si prizadevala na oblast pripeljati njegovega tekmeca Pétra Magyarja. Orbán je bil po srečanju oster do evropskih institucij: »Evropska komisija želi zamenjavo oblasti na Madžarskem in to tudi financira.« Kritičen je bil tudi do energetske strategije Unije, ki jo je označil za »preprosto noro«, saj Evropa po njegovem mnenju brez ruske nafte ne more preživeti.
Merz: »Gre za dejanje hude nelojalnosti«
Nemški kancler Friedrich Merz je Orbánovo potezo označil za precedens, ki bo pustil dolgotrajne posledice. Veto je poimenoval za »dejanje hude nelojalnosti«, ki ne krši le načel sodelovanja med državami članicami, temveč močno škodi tudi ugledu celotne Evropske unije. Voditelji so Evropsko komisijo že pozvali, naj čim prej najde pravne poti za izplačilo posojila mimo madžarske blokade.