Chuck Norris (1940 – 2026). Foto: AP
Še preden je bil televizijska in filmska zvezda, je bil Norris priznan in večkrat nagrajen mojster borilnih veščin. Foto: Reuters
Po zaslugi svojega filmskega in televizijskega opusa je bil Chuck Norris prototip silaka, ki je med drugim navdahnil poplavo (dobronamernih) spletnih parodij in šal.
Oglas
Igralec je bil v četrtek na Havajih urgentno hospitaliziran, danes zjutraj (po lokalnem času) pa je družina v izjavi za javnost že potrdila njegovo smrt. “Živel je s poslanstvom, vero in neomajno predanostjo ljudem, ki jih je imel rad,” so zapisali. “S svojim delom, disciplino in dobroto je navdahnil milijone ljudi po celem svetu in pustil trajen pečat na življenjih mnogih.”
“Čeprav smo strti, smo globoko hvaležni za njegovo življenje in za nepozabne trenutke, ki smo jih delili z njim. Ljubezen in podpora oboževalcev z vsega sveta sta mu pomenila ogromno, in naša družina je iskreno hvaležna. V njegovih očeh niste bili samo oboževalci, pač pa prijatelji.”
Žalujoči svojci so izpostavili še, da je bila smrt nenadna, a da bi okoliščine “radi ohranili zasebne”. “Lahko pa rečemo, da je bil v krogu svoje družine in da je umrl mirno.”
Borilnih veščin ni samo igral
Za razliko od številnih akcijskih zvezd osemdesetih, ki so zgolj imitirale poznavanje borilnih veščin, je bil Chuck Norris iz drugačnega testa: prislužil si je črni pas v različnih disciplinah, kot so karate, tang soo do (korejska borilna veščina) in tekvondo. Šestkrat je bil svetovni prvak v karateju srednje kategorije. Razvil je tudi lastno različico karateja, ki so jo včasih imenovali Chun Kuk Do. Revija Black belt ga je s “črnim pasom desete stopnje”, najvišjo možno častjo, sprejela v svojo dvorano slavnih.
Imel je tudi čast, da je treniral in prijateljeval z Bruceom Leejem – ter se z njim v filmu Na zmajevi poti (1972) tudi spopadel. (Dvoboj v rimskem Koloseju se konča s smrtjo Norrisovega lika.)
Hotel je igrati “like, za katere se da navijati”
Pred kamero je pogosto upodabljal samotarje, take, ki se nasilja poslužujejo samo, kadar ni nobene druge izbire (v tem se je zgledoval po svojem vzorniku Johnu Waynu.) “Na platnu sem skušal ustvariti lik junaka. Videl sem nešteto filmov o antijunakih, v katerih protagonist ni bil niti dober niti slab. V takem filmu ne moreš za nikogar navijati,” je o svoji izbiri vlog povedal leta 1982.
Z Bruceom Leejem v filmu Na zmajevi poti. Foto: IMDb
Z ženo in otrokoma na premieri filma Plačanci 2 leta 2012. Foto: Reuters
Revno otroštvo in vojaška kariera
Carlos Ray Norris se je 10. marca 1940 rodil v Oklahomi in odraščal v revni družini. Ko je imel 12 let, se je družina preselila v Kalifornijo, fant pa je po končani srednji šoli, leta 1958, vstopil v marince. Na misiji v Koreji je začel trenirati borilne veščine. “Na srednji šoli sem se ukvarjal z gimnastiko in nogometom,” se je pozneje spominjal v nekem intervjuju. “Malo sem bil v igri, veliko časa pa na klopci. Nisem bil pretirano atletski, dokler nisem bil v vojski v Koreji.”
Ko so ga leta 1962 častno odpustili iz vojske, se je prijavil za delo v policiji, a pristal na čakalnem seznamu. Zato je odprl telovadnico za borilne veščine, ki se je kmalu razrasla v verigo; treniral je številne zvezde, kot so bili Bob Barker, Priscilla Presley, Donny in Marie Osmond ter seveda veliki Steve McQueen.
Pri odločitvi za igralsko kariero je Norrisa motiviral in spodbujal prav “učenec” Steve McQueen. Norrisov igralski krst je bil (neimenovan) lik telesnega čuvaja ob Deanu Martinu v filmu The Wrecking Crew (1968)
Veliki preboj je bil šele leta 1983 vestern Samotni volk McQuade, ki je nastal po vzoru filmov Sergia Leoneja. V njem je igral teksaškega čuvaja, ki se mora soočiti s trgovcem z orožjem (in mojstrom borilnih veščin), ki ga je igral David Carradine.
Norris je nato podpisal pogodbo z majhnim studiem Cannon Group in jim začel prinašati ogromne kupe denarja. V filmu Pogrešani v boju (Missing in Action, 1984) je upodobil nekdanjega vojnega ujetnika, polkovnika Jamesa Braddocka, ki se vrne v Vietnam na misiji reševanja vojakov. Filmski kritiki so akcijado raztrgali, ljudem pa je bil tako všeč, da so posneli še preddel (leta 1985) in nadaljevanje (leta 1988).
Bolj kot kritike ga je zanimala gledanost
Steve McQueen je nekoč rekel: “Poglej, kritiki te lahko kujejo v zvezde, ampak če bo tvoj film zaslužil dva dolarja, ne boš dobival dela. Stvar je torej taka: dokler bodo ljudje prihajali gledat tvoje filme, boš lahko snemal filme, ne glede na to, kaj govorijo kritiki,” se je Norris leta pozneje spominjal v intervjuju za revijo Black Belt. “Ko so me kritiki pribijali na križ, sem poskušal imeti to v mislih.”
Serija Teksaški mož postave (Walker, Texas Ranger) je v devetdesetih postala svojevrsten globalni fenomen. Foto: IMDb
Svoj niz uspešnic je nato nadaljeval s filmi Zakon molka (Code of Silence, 1985), Invazija Američanov (Invasion U.S.A., 1985), Firewalker (1986) in Enota Delta (The Delta Force, 1986), ki je leta 1990 dobil tudi nadaljevanje.
Na obisku pri ameriških vojakih v Kuvajtu leta 2006. Foto: Reuters
Serija z moralno noto
Serija Teksaški mož postave (Walker, Texas Ranger), ki so si jo zamislili Al Ruddy, Leslie Greif, Paul Haggis in Christopher Canaan, je na male zaslone prispela aprila 1993 in se na njih obdržala še devet sezon oz. dobrih 200 epizod. Leta 2005 je Walker dobil tudi svoj TV-film, Trial By Fire. Norris je v franšizi igral nekdanjega ameriškega marinca Cordella Walkerja; kot hladnokrvni čuvaj meje (ang. ranger) z mešanico borilnih veščin in neomajne etike premaguje kriminal in krivice; serija je po tonu spominjala na klasični vestern. Leta 2010 je takratni teksaški guverner Rick Perry Norrisu podelil častni naziv teksaškega rangerja.
“To ni nasilje zavoljo nasilja samega, brez kakršne koli strukture,” je o seriji leta 1996 povedal za tiskovno agencijo AP. “Poskušal sem upodobiti, za kaj zares gre – za boj pravičnosti proti krivici, za dobro proti zlu … To je zabava za celo družino.”
Leta 2020 je televizija CW serijo obudila od mrtvih, v drugo z Jaredom Padaleckim v glavni vlogi.
Film Pogrešani v boju (1984) je Chuck Norris po lastnih besedah posnel v spomin na brata, ki je padel v vietnamski vojni. Foto: Reuters
Sorodna novica
Ljubljanskemu zmaju se tresejo hlače: na obisku Chuck Norris!
Norris je imel majhno epizodno vlogico v komediji Dodgeball: Zgube med dvema ognjema (2004). V zadnjih letih je nastopal le še redko, smo pa pa leta 2012 videli v Plačancih 2 in leta 2024 v filmu Agent Retcon. Še letos ga bomo videli še v filmu Zombie Plane ob Vanilla Iceu.
Chuck Norris: mož, meme, legenda
V zrelih letih je Chuck Norris postal tudi spletni fenomen: na neki točki so družbena omrežja preplavile šale na temo njegove neuničljivosti, ki so samo še utrjevale njegov status popkulturne ikone. Oboževalci so z zanosom sestavljali hiperbolična “dejstva o Chucku Norrisu”, kot so na primer: Gripa se vsako leto cepi proti chucku Norrisu. Ko hoče iti pošast spat, preveri, da se pod njeno posteljo ne skriva Chuck Norris. Ko gre Chuck Norris čez cesto, morajo avtomobili pogledati na obe strani. Zaradi Chucka Norrisa jokajo čebule.
Norris se je sklenil še sam pridružiti zabavi na svoj račun in svoja najljubša “dejstva” zbral v knjižici The Official Chuck Norris Fact Book. “Za nekatere, ki ne vejo veliko o mojih borilnih veščinah ali filmski karieri, a so odraščali ob Teksaškem možu postave, sem pridobil skoraj mitski status superjunaka,” je zapisal v predgovoru. “To mi laska in me navdaja s ponosom.”
Te namerno karikirane izjave so postale tudi del prevolilnega boja. Leta 2008 je Norris v tekmi za republikansko kandidaturo za predsednika podprl guvernerja Mika Huckabeeja. “Chuck Norris ne podpre. On pove Ameriki, kako bodo stvari stale,” je Huckabee izjavil v svojem oglasu.
Pozneje so podporniki Donalda Trumpa po enakem principu začeli kovati “Trumpova dejstva”. Desničarski politični komentatorji so nedavno ugrabitev venezuelskega predsednika Nicolasa Madura poskušali opisati kot “trenutek v slogu Chucka Norrisa”, njen vpliv na ceno nafte pa kot “Premium Chucka Norrisa”.
V času predvolilnih bitk je Chuck Norris pogosto podprl katerega od republikanskih kandiddatov. Foto: AP
Chuck Norris ni nikoli skrival svoje krščanske vere in podpore za pravico do nošenja orožja. V skoraj vsakem volilnem ciklu je podprl katerega od kandidatov in za 80. rojstni dan predsednika Busha šel z njim celo skočit s padalom. Donalda Trumpa je podprl leta 2016 in ga hvalil v kolumnah, ne da bi ga pred volitvami leta 2020 in 2024 izrecno podprl.
Leta 2017 je Chuck Norris obiskal tudi Slovenijo. Z ženo Geno je pripotoval v Ljubljano, si privoščil kosilo na ljubljanskem gradu in svoj izlet dokumentiral z objavo na družbenih omrežjih.
Igralec je imel pet otrok: kaskaderja Mika in Erica v zakonu z nekdanjo ženo Dianne Holechek, dvojčka Dakoto in Danilee z ženo Geno Norris in Dino, ki se je rodila “iz zveze za eno noč v šestdesetih”, kot je razkril v svoji avtobiografiji.
Norris je svoj 86. rojstni dan praznoval dober teden dni pred smrtjo. Na svojem profilu na Instagramu je objavil video, v katerem trenira boks, in ga pospremil z izjavo: “Jaz se ne staram, samo napredujem na višjo stopnjo.”
Oglas