S posebno velikim zanimanjem smo spremljali tudi zadnje veliko soočenje predsednikov političnih strank na Televiziji Slovenija. S čim nam je postreglo? »Glede na to, da je bilo zadnje soočenje, bi pričakovali, da bo kaj več vsebine oziroma da bodo voditelji strank pod črto dali vedeti, zakaj naj se ljudje odločijo ravno zanje. Pa se mi zdi, da ravno o vsebini nismo nič slišali,« odgovarja Delova komentatorka Barbara Hočevar.

»Prve pol ure smo spremljali antipropagando za letošnje volitve. Sicer pa so vse stranke uspešno v tej kampanji prikrivale svoje napake. Gospodarski izzivi so bili nekje na obrobju, podnebni prehod je bil na obrobju,« je nadaljeval Delov analitik Karel Lipnik. Delovega novinarja Uroša Esih pa je zmotila znova izpričana nizka politična kultura liderjev političnih strank: »Predsedniki strank so poskušali odvzeti besedo moderatorki in so se poskušali vzpostaviti kot somomoderatorji. Sploh predsednik največje opozicijske stranke je tokrat deloval v tej smeri.«

Videli smo lahko veliko živčnosti pri skoraj vseh prvakih političnih strank. Je k temu mogoče pripomogel tudi rezultat zadnje ankete, ki jo je Mediana opravila tudi za našo hišo? »Da. Eno sta vodilni dve stranki, ki sta povsem izenačeni. In potem imamo spodnjo četverico, peterico, ki jima sledi. Vrstni red med njimi je lahko tudi zelo drugačen, kot zdaj kaže. Poleg tega ne gre pozabiti, da je 25-odstotkov volivcev še vedno neodločenih. Pa še to – zadnja anketa leta 2022 pred volitvami je kazala manj kot dve odstotni točki razlike med Gibanjem Svoboda in SDS. Pa vemo, kako se je potem na volilno nedeljo razvilo,« je odgovorila Barbara Hočevar.

Esih je izpostavil trojno negotovost pred volitvami: »Ne vemo, kdo bo zmagal od največjih strank, precejšnja izenačenost je med poloma. Tretja nejasnost pa so posledice afere Black Cube. Ustvarjene so izredne razmere, kjer se volivci preprosto ne bodo mogli odločati na podlagi programov in vsebine.« Kot pravi Janša, bo boj za vsakega volivca trajal do nedelje zvečer.

Javni sektor raste, predelovalna industrija se seseda

Če potegnemo črto pod kampanjo, se pri vsebinskih vprašanjih jasno vidijo politični bloki in kdo zagovarja podobne rešitve ali pa napoveduje podobne usmeritve. »Obstoječa koalicija je s tem, kar je naredila v zdravstvu, zelo zadovoljna in napoveduje, da bo to še nadaljevala. Mantra tukaj je krepitev javnega zdravstva in ločevanje javnega od zasebnega. Desna sredina pa trdi, naj denar sledi pacientu in naj se vključijo vsi resursi,« izpostavi Barbara Hočevar.

Drugo veliko vprašanje je dolgotrajna oskrba, kjer se vse bolj kaže, da se načrt, kako si je sedanja vlada zamislila, da bo ta sistem deloval, v praksi ne udejanja. »Po eni strani je dolgotrajna oskrba to, da starejšim omogočimo, da so lahko čim dlje doma. Danes ima dolgotrajno oskrbo doma okoli 300 ljudi,« izpostavi Barbara Hočevar.

Karel Lipnik ocenjuje, da razmere v gospodarstvu niso povsod slabe: »Mi imamo nekaj zelo dobrih projektov v gospodarstvu, ki delujejo v danih razmerah, a ne vedno po zaslugi vladajoče politike.« Predelovalne dejavnosti že od leta 2019 usihajo. »Zdaj imamo težave, da se predelovalne dejavnosti sesedajo. Potrebujemo tudi dejavnosti z nizko dodano vrednostjo, ker so podporna dejavnost tistih z višjo dodano vrednostjo. In rešitev na tem področju ni.«

Za Lipnika je problematično, da je država v zadnjih štirih letih dala prednost davčnim obremenitvam pred reševanjem tega področja in posledično se nam zmanjšuje baza davkoplačevalcev. »In to bo v prihodnjih letih zelo velik problem, ker je javni sektor postal večji kot predelovalne dejavnosti. V primeru zniževanja davčnih obremenitev bo treba na drugi strani tudi zmanjšati javni sektor. Teh projektov nisem videl, teh načrtov nisem videl in tudi jih je zelo težko izvesti, ker del javnega sektorja so tudi pokojnine, zdravstvo in dolgotrajna oskrba,« ocenjuje Lipnik.

Vsebinsko soočenje na Delu FOTO: Matej Družnik

Vsebinsko soočenje na Delu FOTO: Matej Družnik

Esih ocenjuje, da je predvolilna kampanja bipolarnost slovenskega političnega prostora dodatno povečala: »Nekateri manjši politični akterji se pritožujejo, da smo tudi mediji soodgovorni, da potenciramo ta konflikt, to delitev med največjima strankama, nosilkama polov.« Slovenski volilni sistem je z razlogom proporcionalen, vedno bolj pa se obe vodilni stranki obnašata, kot da živimo v večinskem sistemu, kjer med seboj tekmujeta le dve stranki (s sateliti). »Znotraj tega okolja je konstruktivne, racionalne rešitve za državo precej težje najti,« še dodaja.

Bipolarni spopad duši manjše stranke in konstruktivne rešitve za državo

Kdo od političnih prvakov je najbolj prepričal v kampanji? »To je težko vprašanje. Jaz bi ga drugače zastavila. Recimo, zelo konsistenten v svoji drži se mi je zdel Vladimir Prebilič, ki vedno zagovarja iste stvari na zelo kultiviran način. In mu je težko oporekati, da ne razume, kaj govori in kaj zastopa. Potem Luka Mesec zelo rad nastopa v teh soočenjih in je retorično zelo spreten. Pri drugih bi rekla, da so kdaj boljši, kdaj malo manj,« odgovori Barbara Hočevar.

Karla Lipnika je zmotil populizem. Pri Svobodi, Levici in levih strankah nasploh ni videl rešitev. »Videl sem veliko problematiziranja druge strani, veliko samohvaljenja. Bolj se bojim, da po volitvah ne bo sprememb. Glede na razmere v proračunu in razmere v gospodarstvu bi raje videl, da se sestavi, ne bom rekel desna čista koalicija, ampak neka bolj aktivna, bolj zavezana davkoplačevalcem.«

Lipnik meni, da je zdajšnja vlada potencialni desni koaliciji postavila kar nekaj zank, v katere se bodo ujeli: »Znižanje davkov v tem trenutku ni možno. Ne v tej fazi. Gospodarska rast je precej nizka, javni sektor, poraba se razrašča, pokojnine se višajo, za dolgotrajno oskrbo bo šlo več denarja, zdravstvu bo šlo več denarja in  še javne plače so vpete v povečanje.«

Esih je na nivoju prepričljivosti izpostavil tri akterje. Na nivoju dveh, ki se borita za mandatarstvo, so v ospredje prišle bogate in dolgoletne izkušnje Janše. »V ponedeljek, ko so prišle ven informacije glede prisluhov, je deloval negotov, v podrejenem položaju in defenziven. V tem času, do konca tedna, pa se mu je uspelo sestaviti, prevzel je naracijo, včeraj zvečer pa je dominiral z naracijo in imel popolnoma vse odgovore že pripravljene.«

Od preostalih liderjev parlamentarnih strank je treba omeniti tako imenovanega kralja debat, Luko Mesca. Pri zunajparlamentarnih pa Prebiliča, ki se je v kampanji kot eden redkih držal spoštljivosti in politične kulture.