Pogled na arheološko najdišče Monte Verde v Čilu iz zraka. Foto: AP
Nova študija ugotavlja, da so ostanki človeške naselitve v ledenodobni dolini Monte Verde stari od 4200 do 8200 let. Če je to res, arheološko najdišče Monte Verde v resnici ne igra relevantne vloge v dolgoletni znanstveni debati okrog tega, kdaj se je začelo poseljevanje zahodne poloble.
Oglas
“Ta datum sugerira veliko poznejši prihod ljudi v Ameriko, kot je veljalo doslej,” je za tiskovno agencijo Reuters potrdil arheolog z Univerze v Wyomingu Todd Surovell, prvopodpisani avtor študije, ki je ta teden izšla v znanstveni reviji Science.
Artefakte oz. materiale, najdene na lokaciji Monte Verde in v njeni bližini (slabih 60 kilometrov od pacifiške obale v Čilu), so znanstveniki analizirali po treh metodah datiranja. “Nabrali smo vzorce na območju najdišča. Pobrali smo tudi vzorce na lokacijah višje in nižje od najdišča,” je pojasnil Surovell. “Takšne reliefne oblike so prisotne po celi dolini, in naše datiranje je bilo konsistentno na vseh lokacijah. Postavili smo jih v stratigrafski kontekst in napake v datiranju, ki so jih naredili prejšnji raziskovalci, so bile v hipu očitne.” V novi analizi so datirali kose lesa, pesek iz nekdanje rečne struge in plast vulkanskega pepela.
Leta 1997 je testiranje pokazalo, da je najdišče staro 14.500 let. To bi pomenilo, da je vsaj 1500 let starejše od prej najstarejših znanih lokacij človeških naselbin južno od celinskega ledenega pokrova, ki je pokrival del Severne Amerike. Tiste lokacije so bile povezane s civilizacijo Clovis, ki je ime dobila po lokaciji v zvezni državi New Mexico.
Nova ekipa arheologov trdi, da je arheološko najdišče staro približno pol toliko, kot smo doslej mislili. Foto: AP
Ker je bilo najdišče Monte torej starejše (in je ležalo več tisoč kilometrov južneje) od naselbin ljudstva Clovis, so znanstveniki ugotovili, da so bili ljudje očitno v Ameriki prisotni že dolgo pred datumi, ki jih nakazujejo najdišča civilizacije Clovis.
Antropologija uči, da so ljudje prečkali Sibirijo in prestopili na Aljasko prek ledu, ki je v ledeni dobi povezoval celino. Od tam so se začeli spuščati proti jugu.
Še posebej zgovorni so bili rezultati datiranja vulkanskega pepela.
Vulkanski pepel je na zemljo nalegel pred približno 11 tisoč leti, je pokazala analiza. Pristalo je v plasti zemlje, ki leži pod ostanki človeške prisotnosti – to pomeni, da so ljudje na to območje prišli pozneje kot pred 11 tisoč leti, sklepa Surovell. Znotraj časovnega okvirja, ki ga je nakazalo novo testiranje, je Surovell človeško naselitev na Monte Verde datiral v čas pred 6000 do 8000 leti.
Predhodniki Surovellove ekipe so do svojih rezultatov prišli s pomočjo radiokarbonskega datiranja lesa. Surovell se sicer strinja, da je bil les dejansko star 14.500 let, a je bil na tem območju prisoten že dolgo pred ljudmi. Znanstvenike naj bi spotaknilo to, da se je les pomešal med druge vzorce, pobrane s potočnega brega. “Predstavljajte si, kako potok med vijuganjem po dolini spodkopava breg svoje struge; materiale, ki jih pri tem dvigne z njihovega mesta, rečni tok odloži na drugem mestu.”
“Če ima znanost na voljo dovolj časa, se sama korigira,” je prepričan Todd Surovell. “Prej ali slej prispe do resnice.” Foto: Reuters
Todd Surovell in Juan Luis Garcia preiskujeta obrežje reke Chinchihuapi na najdišču Monte Verde. Foto: Reuters
“Izmišljotine in napačne interpretacije”
Antropolog z univerze Vanderbilt Tom Dillehay, ki najdišče Monte Verde preučuje že od sedemdesetih, v novi študiji vidi “številne metodološke in empirične napake”. Nova interpretacija porekla preučevanega lesa “ne upošteva ogromne količine natančno datiranih kulturnih dokazov, povezanih z Monte Verde, vključno z orodji iz kamna, lesenimi in koščenimi artefakti, ostanki užitnih rastlin, tudi morskih alg in krompirja, odtisi človeških stopal ter ostanki živalskega mesa in krzna”.
“Ti in drugi elementi skupaj predstavljajo kompleksen kulturni kontekst, ki je bil v petih desetletjih interdisciplinarnih arheoloških raziskav obširno dokumentiran,” pravi Dillehay. “Njihova interpretacija je kombinacija izmišljotin in napačnega razumevanja. Videli so, kar so hoteli videti, in na lokacijo prišli z vnaprej narejenimi sklepi.”
“Monte Verde je mednarodno priznano kot eno najpomembnejših arheoloških najdišč na ameriški celini, saj je igralo odločilno vlogo pri izpodbijanju “paradigme Clovis”,” je opozoril Dillehay, ki ima s tem v mislih teorijo, da so ljudje v Ameriko prišli pred približno 12.800 leti.
Surovell je drugačnega mnenja: “Monte Verde je še vedno pomembna lokacija za razumevanje holocensko poseljevanje te regije, nima pa več vloge pri razumevanju prvotnega naseljevanja celine.”
Vprašanje, kdaj so ljudje prišli na ameriško celino, tako ostaja sporno.
Oglas