Donald Trump. Foto: EPA

Donald Trump. Foto: EPA

“Želi, da se Hormuška ožina odpre. Če bo za to moral zavzeti otok Karg, bo to storil. Če se bo odločil za invazijo na obalo, bo storil tudi to. Toda ta odločitev še ni bila sprejeta,” Axios navaja visokega uradnika administracije.

Oglas

“V vseh konfliktih smo pod vsakim predsednikom, vključno s Trumpom, vedno imeli vojaške enote na terenu,” navaja drugi uradnik. “Predsednik bo storil tisto, kar je prav, vendar odločitev še ni bila sprejeta.”

Upokojeni kontraadmiral Mark Montgomery je za Axios dejal, da bi takšna misija ameriške enote izpostavila nepotrebnemu tveganju in da koristi takšne operacije niso jasne.


Satelitski pogled naftnega terminala na otoku Karg. Foto: Reuters

Satelitski pogled naftnega terminala na otoku Karg. Foto: Reuters

Delni umik sankcij na nafto

Ameriški finančni minister Scott Bessent je v četrtek na televiziji Fox Business razkril, da bi ZDA lahko odpravile sankcije na iransko nafto, ki je že naložena na ladjah na morju. Washington o takšnem ukrepu razmišlja v želji znižati cene energentov, ki so strmo narasle zaradi ameriško-izraelske vojne z Iranom.

Bessent sicer ni podal podrobnejših informacij o morebitnem ukrepu. A ta bi lahko bil podoben nedavni ameriški začasni omilitvi gospodarskih sankcij na rusko nafto, je za AFP povedal vir, ki je seznanjen z zadevo. ZDA so prejšnji teden namreč sporočile, da bodo začasno dovolile prodajo ruske nafte in naftnih derivatov, ki so že naloženi na ladjah na morju, da bi ublažile vpliv na energetske trge po napadih na Iran.

Morebitna delna odprava sankcij na iransko nafto pa naj bi imela po mnenju nekaterih strokovnjakov negotove učinke, saj bi verjetno imela le omejen vpliv na cene. Bessent je sicer presodil, da bi tak ukrep omogočil nižje svetovne cene nafte za od 10 do 14 dni, poroča britanski BBC.

Trump: Ne želim prekinitve ognja

Predsednik ZDA Donald Trump je dejal, da v vojni proti Iranu ne želi prekinitve ognja. “Poglejte, lahko vodimo dialog, a ne želim prekinitve ognja. Veste, ne sklenete prekinitve ognja, ko uničujete drugo stran,” je dejal novinarjem.


Tanker Luojiashan, zasidran v pristanišča Maskat v Omanu. Foto: Reuters

Tanker Luojiashan, zasidran v pristanišča Maskat v Omanu. Foto: Reuters

Nagovor Hameneja

Iranski vrhovni vodja Modžtaba Hamenej je v današnjem sporočilu ob perzijskem novem letu novruz, ki so ga prebrali na državni televiziji, dejal, da so sovražniki islamske republike v vojni proti ZDA in Izraelu poraženi.

“Trenutno je zaradi posebne enotnosti, ki je bila ustvarjena med vami, našimi rojaki, kljub vsem razlikam v verskem, intelektualnem, kulturnem in političnem poreklu, sovražnik poražen,” je dejal vrhovni vodja, ki se še ni pojavil v javnosti, odkar je bil 8. marca imenovan za naslednika očeta Alija Hameneja, ki je bil ubit prvi dan napadov ZDA in Izraela na Iran konec februarja.

Hamenej se je v svoji izjavi zahvalil predsedniku, vladi, oboroženim silam in iranskemu ljudstvu za njihov odpor proti ameriško-izraelskim napadom. Ob tem je poudaril, da je iranska “fronta” širša, kot so njegovi sovražniki želeli priznati.

Hamenej je perzijsko novo leto razglasil za “leto gospodarskega odpora v duhu nacionalne enotnosti in varnosti”.

V sporočilu vrhovnega voditelja so bili mediji pozvani k zadržanosti in izogibanju poudarjanja ranljivosti, z opozorilom, da bi lahko nasprotno ravnanje pomagalo sovražniku doseči njegove cilje.


Ostanki iranske rakete, ki je padla na Golansko višavje, območje na jugu Sirije, ki ga okupira Izrael. Fotografija je arhivska. Foto: EPA

Ostanki iranske rakete, ki je padla na Golansko višavje, območje na jugu Sirije, ki ga okupira Izrael. Fotografija je arhivska. Foto: EPA

Ubit tiskovni predstavnik Islamske revolucionarne garde

Izrael je v petek sprožil nov val napadov na Iran, ki je danes stopil v perzijsko novo leto novruz. “Izraelske obrambne sile so pravkar začele val napadov na infrastrukturo iranskega terorističnega režima v središču Teherana,” je sporočila izraelska vojska, ob tem pa ni navedla podrobnosti.

Iranska državna televizija je poročala, da je bil v napadih ubit tiskovni predstavnik iranske Islamske revolucionarne garde Ali Mohammad Naini.

Ponoči je Iran prav tako izstrelil več raket proti Jeruzalemu, nad mestom je odjeknilo več eksplozij. Tarča napadov je bila med drugim tudi Hajfa, navajajo izraelski mediji. Reševalna služba Magen David Adom je sporočila, da ni prejela poročil o žrtvah, policija pa je opozorila, da je na več lokacijah nastala škoda.

Iranska revolucionarna garda je sporočila, da je z raketami in brezpilotniki napadala ameriške sile v letalskem oporišču Al Zafra v ZAE in Izrael, poroča iranska tiskovna agencija Tasnim.

Od začetka izraelsko-ameriške vojne proti Iranu 28. februarja je bilo v Iranu ubitih 3186 ljudi, od tega najmanj 1394 civilistov, je sporočila organizacija za človekove pravice HRANA s sedežem v ZDA.

Oglas