Prizor s primarnih volitev v Severni Karolini v ZDA marca letos, na katerih so volivci izbirali kandidate za novembrske vmesne kongresne volitve. Foto: Reuters
Ponekod bodo izbirali novega predsednika države, drugje novo sestavo parlamenta, v nekaterih primerih bodo izvedli splošne volitve, na katerih bodo volivci glas oddali za kandidate na več ravneh. Poleg tega bo potekalo tudi nekaj zanimivih referendumov. Vse te odločitve bodo preoblikovale ne le notranjepolitičnega razmerja moči v posameznih državah, glas ljudstva bi lahko imel vpliv tudi na svetovna geopolitična zavezništva in prihodnje gospodarske strategije.
Oglas
Zato smo na dan, ko Slovenija izbira 90 novih predstavnikov zakonodajne oblasti, pogledali najbolj zanimive volitve v naši neposredni bližini, širše v Evropi pa tudi po svetu, ki se bodo odvile do konca leta.
Soseščina: Na Madžarskem “na nož” med Orbanom in Magyarjem
Izmed sosed Slovenije je predvolilna kampanja v polnem teku na Madžarskem, saj bodo 12. aprila potekale parlamentarne volitve, ki veljajo za izredno pomembne tudi za prihodnje odnose med Evropsko unijo in Rusijo, politiko 27-terice do vojne v Ukrajini in splošno stabilnost na stari celini. Viktor Orban iz stranke Fidesz je madžarski premier že od leta 2010 (predtem je bil premier že med letoma 1998 in 2002), tako da se poteguje že za šesti premierski mandat. A konservativnemu Orbanu, zavezniku ruskega predsednika Vladimirja Putina in podporniku ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki Bruslju pogosto povzroča sive lase zaradi nasprotovanja kolikor toliko usklajenim stališčem glede migracij, demokratičnih standardov in vojne v Ukrajini, nasproti stoji najtežji nasprotnik do zdaj. To je Peter Magyar iz desnosredinske opozicijske stranke Tisza, nekdanji član Fidesza, ki zagovarja boljše odnose z Brusljem. Medtem ko Orban poskuša prikazati opozicijskega vodjo kot “lutko” Bruslja in Kijeva, Magyar obtožuje Orbana, da išče pomoč Kremlja, da bi ostal na oblasti. Tisza ima po zadnjih javnomnenjskih raziskavah 13 odstotkov prednosti pred Fideszom.
Viktor Orban je bil na čelu stranke Fidesz med letoma 1993 in 2000, nato pa spet od leta 2003 naprej. Tokrat ima tako kot on njegova stranka na parlamentarnih volitvah prvič resnega tekmeca. Foto: Reuters
V Italiji bodo župane največjih mest, kot so Rim, Milano, Bologna in Torino, volili spomladi prihodnje leto, letos pa bodo lokalne volitve potekale v manjših mestih, kot so Benetke, Reggio Calabria, Arezzo, Pistoia in podobnih. Poteka pa danes in v ponedeljek po vsej državi referendum o pravosodni reformi, ki velja za kazalec podpore koaliciji premierke Giorgie Meloni pred parlamentarnimi volitvami prihodnje leto. Obsežne spremembe pravosodja sta na predlog vlade že potrdila oba domova parlamenta, a ker niso prejele dvotretjinske večine, jih je treba potrditi še na referendumu. Spremembe prinašajo ločitev poklicne poti tožilcev in sodnikov, tako da prehajanje med funkcijama v nasprotju s trenutno ureditvijo ne bo več mogoče. Temu nasprotujeta levosredinska opozicija in sodniki, ki se bojijo, da bo reforma dejansko oslabila neodvisnost sodstva ter omogočila vladni vpliv na tožilce pri odločanju o pregonu kaznivih dejanj.
Evropa: “Neskončne” volitve v Bolgariji in na Kosovu, v Franciji, Španiji in Nemčiji tipanje razpoloženja pred volitvami prihodnje leto
Volišča so danes odprta tudi v Franciji, kjer poteka drugi krog občinskih volitev. Tudi te volitve veljajo za uvod in merjenje temperature pred predsedniškimi volitvami prihodnje leto. Skrajno desni Nacionalni zbor (RN) še velja za najmočnejšo stranko v državi. V Parizu bo o županu odločal drugi krog, v katerega sta se uvrstila kandidat socialistov Emmanuel Gregoire in kandidatka Republikancev Rachida Dati.
Ankete socialdemokratom danske premierke Mette Frederiksen, ki vodi vlado od leta 2019, napovedujejo okoli 21,5-odstotno podporo. To je okoli šest odstotnih točk manj kot na zadnjih volitvah leta 2022, a še vedno obstaja možnost, da bo z zavezniki na levici znova oblikovala vlado. Foto: EPA
Že v torek bodo “državljansko dolžnost” morali opraviti volivci na Danskem, kjer bodo potekale predčasne parlamentarne volitve. Manj kot leto dni pred rednimi se je zanje odločila premierka Mette Frederiksen, ki želi izkoristiti trenutno precej visoko podporo svojih Socialnih demokratov in tako še okrepiti večino v parlamentu, imenovanem folketing. Frederiksen je po mnenju Dancev namreč dobro ukrepala ob nedavnih Trumpovih zahtevah po prevzemu Grenlandije. Volitve bodo potekale tudi na Grenlandiji in na Ferskih otokih. Trenutno sredinsko vlado sestavljajo Socialni demokrati Frederiksen ter stranki Venstre in Zmerni.
Če kdo, so volivci v Bolgariji zasičeni z volitvami, saj politikom nikakor ne uspe sestaviti trdne vlade, politična kriza pa se vleče že nekaj let. Nove predčasne parlamentarne volitve bodo potekale 19. aprila in so posledica odstopa aktualne vlade pod vodstvom Rosena Željazkova, ki se je decembra lani po večdnevnih protestih zaradi obtožb o korupciji umaknil. To bodo že sedme predčasne parlamentarne volitve v državi od leta 2021. Poleg tega bodo jeseni izvedli tudi predsedniške volitve, na katerih se bo aktualna predsednica Iliana Iotova iz vrst socialistov, ki je kot prva ženska na čelu države od januarja letos, potegovala za polni mandat.
Volitve v več kot 30 državah po svetu bodo nastavile ogledalo politikom in razkrile, kakšen je večinski odnos volivcev do oboroženih spopadov, carinskih dogovorov in podnebnih sprememb. Foto: Shutterstock
Tudi Kosovo se kar ne izkoplje iz politične krize, saj se predstavniki težko uskladijo o izvolitvi ključnih imen. Potem ko poslancem marca ni uspelo v predpisanem roku izvoliti novega predsednika države – kandidata sta bila dva, oba člana vladajoče stranke Samoodločba premierja Albina Kurtija –, je voditeljica Vjosa Osmani razpustila 120-članski parlament in razpisala predčasne volitve, ki bodo že tretje v dobrem letu dni. Mandat Osmani se izteče aprila, njen naslednik bi moral biti znan mesec dni prej. Datum volitev še ni znan, saj je predsednica parlamenta od ustavnega sodišča zahtevala presojo ustavnosti postopka za izvolitev predsednika in začasno zadržanje ustavnega roka. Po ustavi morajo biti sicer nove volitve izvedene najkasneje v 45 dneh po razpustitvi parlamenta.
V Španiji bodo na različne datume potekale regionalne volitve, ki bodo aktualni vladi pod vodstvom socialista iz stranke PSOE Pedra Sancheza pa tudi največji opozicijski Ljudski stranki poslale jasen znak podpore pred parlamentarnimi volitvami leta 2027. Podobno je v Nemčiji, kjer bodo regionalne volitve potekale v več zveznih deželah. Izidi bodo pokazali, kako priljubljen je kancler Friedrich Merz, ki je na oblasti od maja lani, pa tudi, kakšno podporo ima skrajna desnica.
Na Cipru bodo po napovedih 24. maja potekale parlamentarne volitve, na njih bodo za obdobje petih let volili 56 izmed 80 članov predstavniškega doma. Predstavniki so izvoljeni iz šestih okrožij, koliko, je odvisno od števila prebivalcev posameznega okrožja. Predstavniški dom ima 80 predstavnikov, 56 med njimi jih izvolijo grški Ciprčani, 24 pa turški, ki živijo na severnem delu otoka, a ker so že od leta 1963 sedeži, ki pripadajo slednjim, prazni, ima predstavniški dom de facto 56 predstavnikov. Stranka z največjo podporo je trenutno desnosredinski Demokratični zbor s 17 poslanci.
Švica in Islandija: Referendum o omejitvi ljudi s stalnim bivališčem na 10 milijonov in novem zagonu pogajanj z EU-jem
Švica je znana po izvedbi referendumov, ki so izvedeni na vnaprej določene referendumske dneve. En tak dan je že potekal marca – na njem so zavrnili znižanje letnega prispevka gospodinjstev za javno radiotelevizijo SRG ter podprli vpis pravice do uporabe gotovine v ustavo –, naslednji bodo junija, septembra in novembra. 14. junija bodo volivci odgovarjali na dve vprašanji. Prvo se nanaša na zmanjšanje števila ljudi, ki prehajajo iz vojske v državno upravo, drugo, imenovano “Ne desetmiijonski Švici”, ki ga je predlagala desna Švicarska ljudska stranka, pa bo volivce spraševalo o tem, ali se strinjajo, da se število prebivalcev s stalnim prebivališčem do leta 2050 omeji na deset milijonov.
Na referendum se bodo odpravili tudi na Islandiji, a tam bodo odločali o popolnoma drugačni temi. 29. avgusta bo potekal referendum o obnovitvi pogajanj za pridružitev Evropski uniji, ki je bil sicer napovedan za prihodnje leto, a bo zaradi zaostrenih geopolitičnih razmer izveden prej. Če bodo Islandci predlog podprli, bodo v državi, v kateri živi 400.000 ljudi, v devetih mesecih nato izvedli še en referendum, na katerem bodo odločali o pridružitvi povezavi. Reykjavik je sicer leta 2009 oddal prošnjo za članstvo v Uniji, leto pozneje tudi začel pogajanja, ki pa jih je štiri leta pozneje opustil, nato pa tudi umaknil prošnjo za vstop v povezavo. Bruselj sicer trdi, da je njihova prošnja še vedno veljavna.
Visoka zunanjepolitična predstavnica EU-ja Kaja Kallas in islandska zunanja ministrica Thorgerdur Katrin Gunnarsdottir sta v četrtek podpisali obrambni sporazum, ki naj bi okrepil sodelovanje na področju varnosti, zlasti na območju Arktike, ki postaja strateško vse pomembnejša. Foto: AP
Parlamentarne volitve na Švedskem, na katerem bo izvoljenih 349 članov parlamenta riksdag, bodo potekale, kot je določeno, drugo nedeljo v septembru, in sicer skupaj z občinskimi in regionalnimi. Letos ta dan pade na 13. september. To bodo prve volitve, odkar je država marca leta 2024 postala članica zveze Nato. Švedski premier je od leta 2022 Ulf Kristersson iz stranke Zmerni, in je na čelu koalicije, ki jo sestavljajo centristi, socialisti, liberalci in krščanski demokrati.
Stolčki v parlamentu se bodo premešali tudi po volitvah v Latviji, ki morajo biti izvedene najpozneje do 3. oktobra. Zadnje volitve v parlament, imenovan saeima, so namreč potekale oktobra leta 2022. Gre za enodomni parlament s sto člani, volilni prag znaša pet odstotkov. V Latviji je trenutno na oblasti desnosredinska koalicija pod vodstvom premierke Evike Siline. Njena stranka je po trenutnih javnomnenjskih raziskavah na drugem mestu, vodi konservativno Narodno zavezništvo.
Prebivalci Bosne in Hercegovine se bodo na redne splošne volitve odpravili najverjetneje 4. oktobra. Odločali bodo o članih tričlanskega predsedstva, o 42 članih spodnjega doma parlamenta, imenovanega predstavniški dom, sestavi vlad obeh entitet in predstavnikih desetih kantonov v federaciji.
Pogled na stavbo dume v Moskvi. Foto: Reuters
Svet: Nov spopad Lula : Bolsonaro, vnaprej odločene volitve v dumo in kdo bo nadzoroval ameriški kongres
Pa se premaknimo še v države na drugih delih sveta, v katerih bi lahko odločitve volivcev do določene mere krojile tudi dogajanje drugod. Septembra bodo potekale parlamentarne volitve v Rusiji, na katerih bodo volivci izbirali 450 članov dume. Presenečenj ni pričakovati, saj naj bi vladajoča stranka Enotna Rusija dolgoletnega predsednika države Vladimirja Putina ob razdrobljeni in utišani opoziciji po napovedih še naprej obvladovala tudi zakonodajno vejo oblasti. Na zadnjih volitvah leta 2021 je osvojila 49,8 odstotka glasov, kar ji je prineslo 324 sedežev.
4. oktobra bo dan d v Braziliji, saj bodo v državi potekale volitve predsednika in podpredsednika države, članov kongresa, guvernerjev in zakonodajnih predstavnikov posameznih zveznih držav. Če noben predsedniški kandidat ne bo prejel vsaj polovico glasov, bo drugi krog potekal 25. oktobra. Za položaj se bo znova potegoval aktualni voditelj Luiz Inacio Lula da Silva iz levičarske Delavske stranke, ki velja za favorita. V primeru uspeha bo to že njegov četrti mandat. Na zadnjih volitvah leta 2022 je z najmanjšo razliko v brazilski zgodovini, le za 1,8 odstotne točke, premagal desničarskega kandidata Jaira Bolsonara. Slednji je zdaj v zaporu, med Lulovimi nasprotniki pa bo tokrat njegov sin Flavio Bolsonaro. Kandidaturo je za zdaj napovedalo sedem kandidatov. Od tega, kdo bo vodil državo, bodo odvisni odnosi z ZDA, gospodarski in varnostni ukrepi pa tudi usoda trgovinskega dogovora med Evropsko unijo in južnoameriškim trgovinskim blokom Mercosur.
Luiz Inacio Lula da Silva je prvič za predsednika Brazilije kandidiral že leta 1989, a bil poražen v drugem krogu. Neuspešno se je za ta stolček potegoval tudi v letih 1994 in 1998. Leta 2002 se mu je prvič uspelo vseliti v predsedniško palačo, leta 2006 drugič, leta 2022 pa še tretjič. Foto: EPA
Mesec dni pozneje, 3. novembra, bo na preizkušnji znova demokracija v ZDA, saj bodo potekale tako imenovane vmesne kongresne volitve, na katerih bodo volivci izbirali vseh 435 članov predstavniškega doma in tretjino, 35 izmed stotih, članov senata. Gre za zelo pomembne volitve, ki bodo odločale o tem, kdo bo imel večino v kongresu, kar bo vplivalo tudi na moč aktualnega predsednika Trumpa do konca njegovega drugega mandata. V zgornjem domu, senatu, imajo republikanci trenutno 53 sedežev, demokrati 45, neodvisni pa dva. Tudi spodnji dom, predstavniški dom, je v rokah republikancev, saj imajo z 218 predstavniki večino. Demokrati imajo 214 predstavnikov, trije sedeži pa so prazni. Glede na zadnje raziskave so demokrati v prednosti za tri do devet odstotnih točk.
Pozornost svetovne javnosti bo 31. maja obrnjena tudi v Kolumbijo, kjer bodo volivci na predsedniških volitvah odločali o nasledniku levičarskega Gustava Petra, ki se ne more potegovati za nov mandat. Glavne teme v predvolilni kampanji bodo nadaljevanje mirovnih pogovorov z razpuščenim oboroženim gibanjem FARC, boj proti korupciji in nasilju ter prihodnji odnosi z ZDA. Kolumbija je imela pod Petrom namreč daljše obdobje zaostrene odnose, saj je Trump Petra označil za “nezakonitega mamilarskega vodjo” in omenjal celo vojaški napad na Kolumbijo. Petro je namreč predtem zavrnil sprejem izgnanih prebežnikov iz ZDA, kritiziral je tudi ameriško ugrabitev venezuelskega predsednika Nicolasa Madura. Odnose sta nato zgladila.
V Izraelu morajo biti parlamentarne volitve v 120-članski kneset razpisane najpozneje 27. oktobra, odvisno od tega, ali bo knesetu uspelo sprejeti proračun za letošnje leto, pa bi lahko potekale tudi prej. To bodo prve volitve po izraelski krvavi ofenzivi na Gazo, ki je od oktobra leta 2023 zahtevala več kot 75.000 življenj, zato nekateri volitve prikazujejo tudi kot referendum o politiki Benjamina Netanjahuja, ki je izraelski voditelj z najdaljšim stažem do zdaj; skupno je na oblasti že več kot 18 let. Zadnji utrip javnega mnenja, izmerjen pred začetkom izraelsko-ameriških napadov na Iran, kaže na to, da bo Netanjahujeva desna koalicija težko zbrala dovolj glasov za oblikovanje nove vlade.
Portugalec Antonio Guterres je v svojem mandatu kot generalni sekretar Združenih narodov pozival k vrnitvi k multilateralizmu, resnejšemu boju proti podnebnim spremembam, reformi Združenih narodov in miru, a svet je šel svojo pot, svetovna organizacija pa postaja vse bolj potisnjena na rob dogajanja. Foto: Reuters
Združeni narodi: novih pet nestalnih članic in odločanje o nasledniku Guterresa
Za konec pa še skok v New York, na sedež Združenih narodov, kjer bodo v sredini leta, na 80. zasedanju Generalne skupščine, potekale volitve za pet novih nestalnih članic Varnostnega sveta. Njihov dveletni mandat se bo začel 1. januarja leta 2027. Glede na pravila po eno mesto v novem mandatu pripada afriški državi (kandidat je Zimbabve), azijsko-tihomorski državi (kandidata sta Filipini in Kirgizija), latinskoameriški in karibski državi (kandidat je Trinidad in Tobago), dve pa skupini zahodnoevropskih držav (kandidatke so Avstrija, Nemčija in Portugalska). Slovenija je bila nestalna članica VS-ja dvakrat, zadnji mandat je končala konec leta 2025.
Članice Združenih narodov pa morajo letos izvoliti tudi novega generalnega sekretarja te organizacije, saj Portugalcu Antoniu Guterresu, ki je organizacijo vodil deset let, drugi petletni mandat poteče konec leta. Za zdaj je uradno kandidaturo napovedala peterica: Argentinec Rafael Grossi, Čilenka Michelle Bachelet, Kostaričanka Rebeca Grynspan, Senegalec Macky Sall in Argentinka Virginia Gamba. Kandidate mora predlagati država ali skupina držav, Varnostni svet pa nato poda svoje priporočilo – s kandidatom se mora strinjati tudi vseh pet stalnih članic. Za izvolitev v Generalni skupščini je potrebna navadna večina držav. Običaj je, da mesto generalnega sekretarja kolobari med svetovnimi regijami, a ko je bil Guterres leta 2016 izvoljen, bi moralo po nenapisanem pravilu to mesto pripasti kandidatu iz vzhodne Evrope. Naslednji voditelj naj bi prihajal iz Latinske Amerike, zato je med tokratnimi kandidati tudi največ ljudi od tam. Znova so se pojavili tudi pozivi, naj se na ta sedež prvič v 80-letni zgodovini organizacije povzpne ženska.
Oglas