Februarja se je zbralo 80 tisoč protestnikov, danes jih pričakujejo tudi več kot 250 tisoč. Foto: Reuters
Nova vlada je sicer po jesenskih volitvah prisegla šele konec leta, poleg Babiševega populističnega gibanja ANO pa jo sestavljajo ministri iz vrst še dveh evroskeptičnih koalicijskih partneric. Koalicija ima zelo šibko večino, a napoveduje korenite spremembe, čeprav se je premier že zapletel v spor s predsednikom Petrom Pavlom. Z novo vlado se je pod vprašajem znašla tudi usmeritev Češke glede vezi z EU-jem in podpore Ukrajini. Obiskali smo Češko in se pogovarjali o politični in gospodarski sedanjosti in prihodnosti države, ki jo še vedno obremenjuje tudi v vojna v Ukrajini in strelski pokol na Karlovi univerzi pred dobrima dvema letoma.
Oglas
Hokej je na Češkem nacionalni šport. Obiskali smo tekmo prve ženske lige v mestu Pribram. Foto: Luka Hvalc/Val 202
Hokej je zakon
Hokejska dvorana v mestu Pribram, kakšnih 80 kilometrov pred Prago, na februarsko sobotno popoldne sicer ni bila polno zasedena, a v športnem parku je bilo vseeno zelo živahno. Zaradi olimpijskih iger je bilo češko državno prvenstvo v najvišjih ligah prekinjeno, a brez hokeja ni šlo. Na ledu so se v prvi ženski ligi merile mlade hokejistke domačega Pribrama in gostujočih Karlovaih Varov.
Hokej je na Češkem še vedno zelo priljubljen, tudi ženski. Roman, sicer oče gostujoče vratarke, si je želel olimpijske medalje tako za moško kot žensko reprezentanco. Ni se izšlo, a hokej poleg nogometa ostaja tradicionalno daleč najbolj priljubljen šport. Sogovornik je z življenjem na Češkem še kar zadovoljen, zagotovo bi lahko bilo tudi bolje: “Tako kot drugod po Evropi razlike obstajajo, morda se razkorak med bogatimi, srednjim slojem in revnimi povečuje. Predvsem v ne najbolj bogatih regijah, kot je Pribram, območje nekdanjega rudnika urana.”
Nekdanje poslopje rudnika urana v Pribramu, 80 kilometrov pred Prago. Foto: Gašper Andrinek/Val 202
Na tekmi je bila tudi domačinka Mihaela, ki je po poklicu sicer reševalka. Pravi, da je politika ne zanima. Z življenjskim standardom je zadovoljna, Pribram je ravno dovolj blizu in daleč Pragi, kar omogoča cenejše življenje in za nekatere tudi možnost dela v bogatejši prestolnici. Mihaela razmišlja, da v primerjavi z drugimi državami na Češkem ni velikih razlik med ljudmi. Nihče ni izjemno reven, nihče ni izjemno bogat, večina pripada srednjemu razredu.
Da so športi na ledu na Češkem izjemno priljubljeni, so pričala tudi polna druga drsališča po Pribramu, ki bi ga po velikosti lahko primerjali z našim Celjem. S čajem sta se na eni izmed stojnic grela tudi ravno polnoletna prijatelja Jan in Filip. Pridušala sta se, da je za mlade Pribram še kar dolgočasno mesto. Nekaj energijo mu dajejo študenti, saj je tukaj fakulteta za varnostne študije, sicer pa je treba za kakovostno zabavo do Prage. Sogovornikov domača politika kaj prida ne zanima, spremljata pa Trumpove globalne akrobacije in dejstvo, da je novi premier Andrej Babiš Trumpov oboževalec, predsednik Peter Pavel pa ne. Kar je še ena tema, v vedno bolj naraščajočem konfliktu med najmočnejšima političnima človekoma na Češkem.
Pribram je sicer mesto, ki se ga Čehi še vedno najbolj spominjajo po burnih tranzicijskih 90. letih, ko si je sloves pridobila razvpita pribramska mafija, o kateri v svoji knjigi Mafija v Pragi med drugim piše tudi eden najbolj prodajanih čeških pisateljev Michal Viewegh. Pribramski gangsterji so bili večinoma potomci kaznjencev, ki so v tamkajšnjih rudnikih služili pokoro za svoja kazniva dejanja. V Pribram so jih pošiljale oblasti širom držav Varšavskega pakta. Z uranom pa naj bi celo zalagali jedrski program Sovjetske zveze. Kriminalne združbe, ki so povzročile tudi nekaj razvpitih umorov ter bile vpletene v nogometne afere, je oblast sicer že pred časom razbila. In so načeloma ostale žive samo še v pogovorih po pivnicah. Pribram pa je zdaj mirno mesto z največjim rudarskim muzejem na Češkem.
Češka: Pol leta po volitvah že množični protesti
Vezi z Nemčijo in vojaška industrija
Aktualni političnogospodarski utrip smo merili v Pragi, ki je seveda ekonomsko, politično in kulturno središče države. Na Češkem, kjer živi 10 milijonov in pol ljudi, so oktobra 2025 imeli parlamentarne volitve, ki so prinesle spremembo oblasti, država pa se je znašla pred novimi političnimi in gospodarskimi izzivi.
Jiri Rusnok je nekdanji tehnični premier in dolgoletni guverner češke narodne banke. Foto: Luka Hvalc/Val 202
Ekonomist Jiři Rusnok je nekdanji češki premier, to funkcijo je sicer v letih 2013 in 2014 opravljal le nekaj mesecev. Vlado je takrat zaradi politične krize prevzel kot strokovnjak, tehnični mandatar. Rusnok je tudi dolgoletni guverner češke narodne banke in uživa visok ugled.
“Češko gospodarstvo je zelo tesno povezano z Nemčijo in drugimi sosednjimi državami, zato tamkajšnje spremembe močno vplivajo na nas. Evropska industrija se spopada z upadanjem konkurenčnosti, predvsem zaradi visokih cen energije in zaradi velikega gospodarskega prehoda. Ključno vprašanje za Češko je, kako razviti več panog z višjo dodano vrednostjo, da ne bomo zgolj proizvodna podružnica za Nemčijo in druge države. Seveda se spopadamo tudi z enakimi težavami kot druge države – predvsem z demografijo: staranjem prebivalstva, pomanjkanjem delovne sile in podobnimi vprašanji.”
Tudi na Češkem vidijo priložnost v novi evropski obrambni strategiji. Rusnok meni, da lahko hiter razvoj obrambne industrije do neke mere nadomesti upad nekaterih drugih sektorjev, zlasti tistih, ki so energetsko zelo zahtevni ali pa se spopadajo z velikimi strukturnimi spremembami, kot je na primer avtomobilska industrija. “Vendar dvomim, da je to lahko zadostna rešitev samo po sebi. Obrambni sektor je namreč zelo odvisen od mednarodnih političnih razmer. Trenutno se zdi, da bo povpraševanje po njegovi proizvodnji v prihodnjem desetletju precej visoko, vendar dolgoročno tega ne moremo zanesljivo napovedati.”
Kako pa razumeti dejstvo, da so Čehi na volitvah največ glasov namenili stranki ANO Andreja Babiša, ki je nato oblikoval vlado? Kakšno sporočilo prinašajo zadnje volitve, tudi z vidika gospodarstva?
Skrbi me vprašanje javnih medijev. Koalicijske stranke v novi vladi so bile med kampanjo zelo kritične do javne radiotelevizije. Predlagajo, da bi se financiranje spremenilo: namesto naročnine bi sredstva prihajala neposredno iz državnega proračuna.
Jiri Rusnok, nekdanji premier
“Glavni razlog za poraz prejšnje vlade je bil velik padec realnih plač, dohodkov in potrošnje, ki smo ga doživeli med inflacijsko in energetsko krizo. V letih 2021, 2022 in 2023 smo imeli zelo visoko inflacijo. Leta 2022 je medletna inflacija dosegla skoraj 18 odstotkov, v povprečju pa je bila okoli 15 odstotkov. Hkrati so plače, pokojnine in drugi dohodki rasli precej počasneje.”
Posledica je bil občuten padec življenjskega standarda. Velik del družbe je to doživel kot resen šok, predvsem zaradi močnega dviga cen energije. Ljudje so zato izgubili zaupanje v prejšnjo vlado. “Andrej Babiš je to situacijo zelo spretno izkoristil. Je nadarjen populist in je znal nezadovoljstvo volivcev politično unovčiti. Tako je na volitvah zmagal, čeprav je njegova parlamentarna večina izjemno šibka – ima le osem mandatov prednosti.”
Novi premier Andrej Babiš je pogosto precej kritičen do Evropske unije, na primer glede pomoči Ukrajini. Je nevarno, da bi se Češka oddaljila od evropske ideje in morda stopila na pot Madžarske?
“Babiš je predvsem pragmatičen populist,” odgovarja Rusnok. In nadaljuje, da je stari-novi premier v zadnjih letih sicer precej zaostril retoriko do Evropske unije. Pred leti je bil precej bolj proevropski, danes pa se njegova stranka uvršča med bolj populistične politične skupine v evropskem parlamentu. “Kljub temu pa se dobro zaveda, kako pomembna je Evropska unija za češko gospodarstvo. Češka je majhno, zelo odprto in izvozno usmerjeno gospodarstvo, močno povezano z državami evrskega območja. Zato ne pričakujem, da bi šel v odprt konflikt z Unijo. Res pa je, da se lahko pridruži državam, ki pogosto povzročajo napetosti, kot sta Madžarska in Slovaška. Čehi so precej skeptični do Evropske unije, a protievropsko razpoloženje v resnici ni izrazito. Zgodovinsko, kulturno in duhovno se Čehi vidijo kot del zahodne Evrope, zato ne pričakujem kakšnih radikalnih sprememb.”
Spominska soba za 14 ubitih na filozofski fakulteti decembra 2023. Foto: Luka Hvalc/Val 202
Pokol na Karlovi univerzi je zelo zaznamoval češko družbo
V prostorih filozofske fakultete Karlove univerze v središču Prage je 21. decembra 2023 v strelskem pohodu študent ubil 14 ter ranil 25 oseb, nato pa storil samomor.
“Napadi so močno prizadeli češko družbo, ki je veljala in še vedno velja za zelo varno. Spremljali smo napade po šolah v Združenih državah Amerike, nihče pa si ni predstavljal, da se pri nas lahko zgodi nekaj takšnega. Tragičen dogodek je imel močan vpliv, žal so bili tudi takšni, ki so napad na filozofski fakulteti izkoristili v politični kampanji, pa za napade na policijo,” pojasnjuje Michal Maly, politolog mlajše generacije in raziskovalec na Karlovi univerzi v Pragi.
Michal Maly pred stavbo Fakultete za družbene vede, kjer imajo po študentskem pokolu leta 2023 poostren varnostni režim. Foto: Luka Hvalc/Val 202
Pred filozofsko fakulteto zdaj stoji spomenik žrtvam, predavalnica v najvišjem nadstropju, kjer je umrlo največ študentov, je spremenjena v spominsko sobo. Vodstvo nudi študentom psihološko podporo, na primer s pomočjo terapevtskega konja. Varnost so sicer okrepili na vseh šolah in izobraževalnih institucijah, tudi na Fakulteti za družbene vede, ki ima prostore na obrobju Prage in kjer večino časa dela politolog Maly.
“Tudi v študentski soseski Jinonice imamo posebna varnostna območja. Če bi prišli do moje pisarne v zgradbi fakultete, bi tam opazili škatlico z varnostnimi zagozdami. V primeru napada v tej stavbi je v vsakem nadstropju približno pet varnih prostorov, opremljenih s kovinskimi varnostnimi zagozdami. Obstajajo tudi jasna navodila, kako se odzvati v primeru incidenta. Češke univerze in šole so se na grožnje resno odzvale in močno povečale varnost. Kljub temu pa je dogodek v češki družbi pustil globoko sled, saj se incidenta še vedno redno spominjamo.”
Starša sta poslušala Laibach, hodili smo tudi na morje v Slovenijo.
Adam Pulec, študent slovenščine
Na filozofski fakulteti, kjer smo obiskali tudi spominsko sobo v predavalnici, kjer je umrla večina žrtev, je vzdušje dobri dve leti pozneje umirjeno, čeprav je čutiti, da se je tukaj zgodila velika tragedija. Študentke in študenti ne želijo pretirano razpredati o dogodku, smo se pa zapletli v zanimiv pogovor – in to v slovenščini. Adam Pulec, ki sicer študira finščino in danščino, obiskuje tečaj slovenščine na filozofski fakulteti, kjer ima slovenski lektorat dolgo tradicijo.
Adam Pulec na filozofski fakulteti skrbi za kotiček o slovenski kulturi. Foto: Luka Hvalc/Val 202
Adam se je povsem zaljubil v Slovenijo in slovenščino. “Starša sta poslušala Laibach, hodili smo tudi na morje v Slovenijo,” pripoveduje velik ljubitelj našega hokeja, ki ga tudi rekreativno igra, na enem izmed svetovnih prvenstev pa je z našo zastavo navijal za Slovenijo, ima tudi nekaj starejše opreme naših hokejistov. Pomaga tudi pri širjenju slovenske kulture v Pragi, med drugim je ob minulem kulturnem prazniku recitiral Prešerna v slovenščini. Sicer pa se njegovi prijatelji najbolj zabavajo ob istih besedah, ki imajo v slovenščini in češčini povsem različen pomen. Poleg študija Adam opravlja tudi študentsko delo v restavraciji s hitro prehrano, sicer pa za ambiciozne mlade vidi dovolj priložnosti: “Želim si na izmenjave prek Erasmusa, poleti pridem tudi v Ljubljano na šolo slovenščine.”
Pol plače za najem stanovanja
Mnogi mladi pa so manj zadovoljni. Na praških ulicah smo srečali tudi 23-letno Kristino, ki je doma iz češkega Novega Mesta, blizu poljske meje, kakšnih 150 kilometrov iz Prage. Ko je dopolnila 18 let, se je odločila, da poišče srečo v prestolnici. V Prago je prišla zaradi dela, saj je tukaj več priložnosti kot na češki periferiji. Trenutno je še natakarica in opravlja izpite za fitnes inštruktorico, računa, da bo nekaj časa opravljala dve službi.
“Z življenjem v Pragi nisem preveč zadovoljna. Za najemnino odštejem 14 tisoč kron na mesec, kar je okoli 570 evrov. To predstavlja več kot polovico moje natakarske plače.”
Bara Starek je nevladnica, ki se ukvarja z mladimi. Foto: Gašper Andrinek/Val 202
Širše razmere za mlade na Češkem predstavi Bara Starek, aktivistka in predstavnica češke nevladne organizacije Diky že mužem, kar bi lahko v slovenščino prevedli: Hvala, da lahko. Organizacija temelji na prepričanju, da bi vsak posameznik moral živeti svobodno v demokraciji. Ukvarjajo pa se predvsem z mladimi.
“Glavna težava je stanovanjska kriza. Smo tretja najslabša država v Uniji glede dostopnosti stanovanj, torej, koliko si lahko glede na prihodek privoščiš za najem ali za nakup lastnega stanovanja. Ta problem se zelo dolgo ni reševal, vsaj deset let že vemo zanj, a se z vprašanji stanovanjske politike ni ukvarjal nihče. Druga velika težava je draginja. Najprej nas je prizadela energetska kriza, predvsem pa naše plače ne rastejo tako hitro kot cene. Če si mlad, tvoja plača nikoli ne bo tako visoka, kot bi si želel, zato si je zelo težko privoščiti brezskrbno življenje. Mlade na Češkem seveda skrbijo tudi podnebne spremembe in duševno zdravje, vendar se tega nihče zares ne dotika, ker nas najprej zanimajo stanovanja in boj za preživetje.”
Z življenjem v Pragi nisem preveč zadovoljna. Za najemnino odštejem 14 tisoč kron na mesec, kar je okoli 570 evrov. To predstavlja več kot polovico moje natakarske plače.
Kristina, natakarica v Pragi
Po uradnih podatkih so sicer dohodkovne neenakosti na Češkem med najnižjimi v Evropski uniji, a poznavalce skrbi skrita revščina in ranljive skupine, poleg tega so očitne velike regionalne razlike – razvita mesta na čelu s Prago močno odstopajo od povprečja in revnega podeželja. Mlade pa frustrira predvsem občutek stagnacije in negotovosti.
“Neenakosti na Češkem so zelo velike, od najnižjih do najvišjih slojev. Mislim, da imamo enak pojav kot drugod po svetu: najbogatejši postajajo še bogatejši, revni pa še revnejši. Ta razkorak se samo še povečuje. To naredi politiko zelo občutljivo temo, saj vidiš razliko v tem, kdo voli posamezne stranke in kdo je dejansko zadovoljen. Srednji razred in premožnejši so praviloma bolj zadovoljni z demokracijo. Po drugi strani pa ljudje, za katere država morda dolgo časa ni skrbela, ne zaupajo v sistem in pogosto volijo bolj protidemokratične stranke.”
Pol leta po volitvah že množični protesti
Politične razmere na Češkem so navkljub temu, da je od parlamentarnih volitev minilo šele nekaj mesecev, zelo zaostrene. Politolog Michal Maly sicer ocenjuje, da so zamenjave vlad na Češkem nekaj povsem običajnega, vendar ni bilo pričakovati tako konfliktnega prehoda. Andrej Babiš se na oblast vrača po štirih letih v opoziciji, ko je vlado vodil Peter Fiala, ki pa so se ga Čehi preprosto naveličali, meni sogovornik.
“Andrej Babiš je vse od začetka politične kariere dominiral s svojo stranko, a mu je šele po oktobrskih volitvah lani uspelo drugič sestaviti vlado. Ta pa je že po nekaj tednih delovanja postala kaotična, predvsem zaradi novih populističnih strank, ki so zelo nepredvidljive. Morda nekateri volivci že obžalujejo, da so glasovali za spremembe in niso podprli Fialinega bloka.”
Navkljub temu, da je Babiševa vlada na oblasti šele tri mesece, proti njej že potekajo množični protesti. V Pragi se je nedavno zbralo nekaj 10 tisoč protestnikov, poleg čeških so izstopale ukrajinske in evropske zastave.
Za 21. marec pa v glavnem mestu načrtujejo nov množični shod s sloganom “Ne bomo pustili, da nam ukradejo prihodnost”. Za demonstracijami stoji civilna iniciativa Milion chvilek pro demokracii, ki napoveduje udeležbo od 250 tisoč do kar 500 tisoč ljudi. Gre za vplivno češko gibanje, ki že več let pripravlja množične proteste v podporo demokratičnim institucijam, pravni državi in neodvisnim medijem.
Neposredni povod je spor med premierjem Andrejem Babišem in predsednikom Petrom Pavlom. Spor se stopnjuje, potem ko je Pavel konec januarja dejal, da ga je zunanji minister Petr Macinka, ki vodi koalicijsko stranko Motoristi, poskušal izsiljevati. Evroskeptični Motoristi so želeli, da njihov častni predsednik Filip Turek – podjetnik, spletni vplivnež in zanikovalec podnebnih sprememb, postane minister za okolje. Predsednik Pavel je njegovo imenovanje zavrnil, tudi zaradi preteklih rasističnih in seksističnih izjav. Proti Tureku sicer poteka preiskava zaradi obtožb o posilstvu in nasilju v družini.
Vladna koalicija, ki jo vodi desničarska populistična stranka ANO premierja Andreja Babiša, v spodnjem domu skupaj z Motoristi in skrajno desno stranko Svoboda in neposredna demokracija zaseda 108 od 200 sedežev.
Park pred Plečnikovo cerkvijo v četrti Žižkov dobiva novo podobo. Foto: Luka Hvalc/Val 202
Fenomen Motoristov
Največji fenomen strankarske scene na Češkem je prav stranka Motoristi. V slovenščini je pomen motoristov skoraj dobeseden oziroma gre v praksi za stranko vseh, ki so zagovorniki motornih vozil in nasprotniki zelene agende.
Michal Maly: “Sprva je bil cilj stranke Motoristi ustvariti predvsem praško politično gibanje, ki bi nasprotovalo zelenim politikam v mestu. Na lokalnih volitvah v Pragi niso preveč uspeli, preboj pa se je zgodil, ko so se povezali še z dvema strankama in se uvrstili v Evropski parlament. Ta uspeh jim je dal dodatno prepoznavnost, na oktobrskih volitvah pa so osvojili 13 poslanskih sedežev v češkem parlamentu in se pridružili Babiševi vladi.”
Stranka Motoristi je nastala v Pragi kot protest proti zdaj že nekdanjemu piratskemu županu, ki je širil kolesarsko mrežo in mestno središče zapiral za avtomobile. Vodja Motoristov je Petr Macinka, ki mu je uspel neverjeten preboj, ocenjuje analitik Maly.
“Stranka je sicer precej nenavadna. Uradno imajo okoli 1700 članov, a v resnici je aktivna le majhna skupina ljudi. Povezana je z nekaterimi tajkuni, na primer z lastnikom nogometnega kluba Slavia in z vplivnimi krogi okrog nekdanjega predsednika in premierja Václava Klausa. Jedro njihovih volivcev so mladi moški, vodje stranke pa gradijo imidž moškosti in fizične moči. Ta kombinacija je očitno prepričala del čeških volivcev, ki občasno stavijo na nove obraze. A podpora Motoristom, odkar so v vladi, izrazito upada. Njihova obljuba o strogi proračunski disciplini se je že po nekaj tednih izkazala za neuresničljivo.”
Češki Trump
Težava za stabilnost vlade je tudi v dejstvu, da Andrej Babiš nastopa zelo avtoritarno in večkrat tudi ekscentrično, je nepredvidljiv. Zato primerjave z ameriškim predsednikom Trumpom niti niso presenetljive.
“Zahodni mediji so Andreja Babiša po zmagi na zadnjih volitvah označili za ‘češkega Trumpa’. Res je, da je imel v svojem prvem mandatu dobre stike z Donaldom Trumpom in ga je obiskal v Beli hiši. Podobna sta si tudi po značaju. Babiš je celo svojo zunanjo politiko delno usmeril po Trumpu, s trditvijo, da bo Trump rešil problem ukrajinskih beguncev. A ker Trump doslej ni bil uspešen pri končanju vojne, ostaja zunanja politika nestabilna. Babiš je bogat, podobno kot Trump, a volivci večinoma ne vidijo problema v morebitnem konfliktu interesov, saj kot premier lahko vpliva na interese živilske korporacije, ki je v lasti njegove družine. Konflikt interesov spremlja njegovo politično kariero že od začetka, a volivci ga pogosto dojemajo kot uspešnega podjetnika. Včasih mu prav ta podoba celo koristi, saj prispeva k njegovi karizmi.”
Prve poskuse lomljenja sistema je že mogoče opaziti. Vlada razpušča svetovalne odbore, slabi nadzorne organe, napadani so neodvisni mediji. Za razliko od Madžarske je češko ustavo težko spremeniti.
Michal Maly, politologNa poti Orbanove Madžarske in Fičeve Slovaške?
Za zdaj Babiš pri svojih podpornikih ohranja sloves uspešnega podjetnika, ne moti jih niti njegova skrivnostna preteklost, ko je v nekdanjem komunističnem režimu delal za češko-slovaške tajne službe. Pa vendarle – lahko vseeno Babiš Češko odpelje v smeri sosednje Fičeve Slovaške ali celo Orbanove Madžarske?
Michal Maly: “Češko lahko pogledamo skozi prizmo Višegrajske skupine, s katero ima država še vedno veliko skupnega. Češka se po ocenah analitikov spopada z morda najtežjim preizkusom demokracije v zadnjih letih, saj populistične stranke prvič vstopajo v vlado. Kljub temu pa ostaja demokracija v tej državi še vedno močnejša kot v drugih članicah Višegrajske skupine – zahvaljujoč ustavnim varovalkam, neodvisnemu imenovanju sodnikov ustavnega sodišča in javnim medijem. A trenutna koalicija tudi te meje premika. Premier Andrej Babiš je omejen zaradi pisane populistične koalicije, prve poskuse lomljenja sistema pa je že mogoče opaziti. Vlada razpušča svetovalne odbore, slabi nadzorne organe, napadani so neodvisni mediji, medtem ko se v ozadju preusmerja zunanja politika proti Kitajski. Za razliko od Madžarske je češko ustavo težko spremeniti. Babiševa koalicija ima 108 od 200 sedežev v parlamentu, kar je premalo za ustavno večino, ki zahteva 120 sedežev. To omejuje sposobnost vlade, da konsolidira moč, kar daje razlog za previden optimizem: češka demokracija bo kljub velikim pritiskom verjetno preživela.”
Da previdnost ni odveč, se strinja tudi izkušeni ekonomist in nekdanji tehnični premier Jiři Rusnok.
“Nekoliko me skrbi vprašanje javnih medijev. Koalicijske stranke v novi vladi so bile med kampanjo zelo kritične do javne radiotelevizije. Predlagajo, da bi financiranje spremenilo: namesto naročnine bi sredstva prihajala neposredno iz državnega proračuna. Na drugih področjih, na primer v zdravstvu, ne pričakujem večjih sprememb. Babiš je populist in je volivcem obljubil, da bodo storitve, ki jih imajo danes skoraj brezplačno, takšne tudi ostale. Vprašanje pa je, kako jih bo država financirala. Najbolj me skrbi pokojninski sistem. Prejšnja vlada je sprejela reformo, ki bi postopoma dvignila upokojitveno starost s 65 na 67 let. Babiš je obljubil, da bo to odpravil. Glede na demografske trende je to po mojem mnenju nerazumna odločitev in lahko dolgoročno močno obremeni javne finance.”
Krona ostaja ponos, evro ni možnost
Na Češkem še vedno uporabljajo nacionalno valuto češko krono. Bi bil vstop v evrsko območje dolgoročno koristen ali tvegan? Jiri Rusnok je kot guverner češke narodne banke med letoma 2016 in 2022 zelo poklican sogovornik na to temo.
“Odgovor ni preprost. Gre za preplet sentimenta in nekaterih racionalnih pomislekov. Z vstopom v evroobmočje bi izgubili pomemben instrument lastne makroekonomske politike. Denarna politika bi bila prenesena v Frankfurt, kjer odloča Evropska centralna banka. Po drugi strani pa je češko gospodarstvo zelo tesno povezano z evroobmočjem, kar je močan argument za vstop. Ključno pa je, da večina prebivalstva evra ne podpira. Eden od razlogov je, da Čehi v preteklosti niso doživeli ekstremne inflacije ali dramatične devalvacije svoje valute, kot na primer Poljska, Madžarska ali države nekdanje Jugoslavije. Zato je zaupanje v češko krono zelo visoko. Politične stranke to razpoloženje upoštevajo. Prepričane so, da bi bilo politično zelo drago prepričevati ljudi o spremembi stališča glede evra, zato tega vprašanja preprosto ne odpirajo.”
Na Češkem se do poletja torej obeta razburljivo notranjepolitično dogajanje, zagotovo je pričakovati tudi nadaljevanje protestov proti vladi Andreja Babiša. Predvsem pa bo država skušala poiskati tudi nove gospodarske priložnosti, predvsem na področju obrambe in energentov. Z vojno v Iranu je tudi na Češkem v ospredju potencialna energetska kriza, gorivo se je v zadnjih tednih močno podražilo, dizel celo za šest do devet kron oziroma do 30 evrskih centov. Liter goriva tako lahko stane tudi okoli 1,6 evra. O težavah z dobavo naftnih derivatov in pretiranih kolonah na črpalkah sicer za zdaj ne poročajo, izjema je območje blizu meji z Nemčijo, saj zaradi še vedno cenejšega goriva prihajajo na Češko polniti rezervoarje številni Nemci iz obmejnih območij.
Med Slovenci v Pragi
Oglas