Italijani so na referendumu zavrnili polemično pravosodno reformo in s tem zadali prvi odmevnejši poraz desničarski predsednici vlade Giorgii Meloni. Proti je glasovalo 53,7, za pa 46,3 odstotka volivcev. Premierka je že med kampanjo napovedala, da v primeru zavrnitve enega ključnih koalicijskih projektov ne bo odstopila, a kot opozarjajo analitiki, zaušnica ne bo brez političnih posledic.
»Rezultat kaže, da ima zaupanje med predsednico vlade in volivci svoje meje in ta meja se v tem primeru imenuje ustava,« je za Delo komentirala politologinja Giorgia Bulli z Univerze v Firencah. »Italijani so že večkrat pokazali, da so zelo pozorni, ko gre za spreminjanje ustavnih pravil.«
Reforma, ki je posegala v sedem ustavnih členov, je predvidevala ločitev karier sodnikov in tožilcev. Prinašala je tudi spremembe v organizaciji in upravljanju sodstva, zlasti preoblikovanje Visokega sodnega sveta, organa, ki bdi nad neodvisnostjo sodstva in odloča o karierah sodnikov ter državnih tožilcev. Kritiki, med njimi opozicijske stranke in velik del pravne stroke, so opozarjali, da bi takšna ureditev lahko oslabila avtonomijo sodne veje oblasti in načela sistema zavor in ravnovesij. Na drugi strani je koalicija poudarjala, da reforma pomeni korak k sodobnejšemu pravosodnemu sistemu, razbremenjenemu političnih vplivov.
Politične posledice
»Italijani so odločili. In to odločitev spoštujemo. Nadaljevali bomo, kot smo vedno, z odgovornostjo, odločnostjo in spoštovanjem do italijanskega naroda in Italije,« se je v videu, objavljenem na družbenem omrežju x, odzvala Giorgia Meloni.
Doslej je mandat prve ženske na čelu vlade, ki je oblast prevzela leta 2022, potekal brez večjih pretresov in z razmeroma trdno podporo javnosti. V Italiji je zaključila obdobje politične nestabilnosti, a kljub udobni večini vladajoča koalicija – ob Bratih Italije tudi skrajno desna Liga – ni izvedla večjih reform. Obenem je spretno gradila svojo mednarodno podobo ter se skušala uveljaviti kot most med EU in predsednikom ZDA Donaldom Trumpom, vendar z zaostrovanjem razmer na Bližnjem vzhodu po napadu na Iran to zavezništvo postaja vse večje politično breme. V senci nove vojne je potekala tudi referendumska kampanja.
Zavrnitev ene osrednjih reform desničarske koalicije po besedah politologa Mattea Giardiella z Univerze Unitelma Sapienza v Rimu kaže, kako zahteven je trenutno premierkin položaj. »Gre za referendum, na katerega je osebno stavila precejšen del svojega političnega kapitala; vanj je veliko vložila tudi desnica. Lahko ga razumemo kot prvi poraz vlade Giorgie Meloni,« je ocenil.
FOTO: Vincenzo Livieri/Reuters
Jasno je, da posledice ne bodo tako daljnosežne kot po referendumu pred desetimi leti, ki je predčasno končal mandat premiera Mattea Renzija, vendar bi lahko, kot dodaja sogovornik, privedle do kadrovskih sprememb v vladi, zlasti na čelu pravosodnega ministrstva. »Odprto ostaja tudi, kako se bo razplet odrazil v širšem političnem okviru do leta 2027; v tem smislu referendum že nakazuje začetek novega političnega cikla in uvod v prihodnje parlamentarne volitve,« je dejal Giardiello.
To je bilo zaznati tudi v odzivu prvega moža opozicijskega Gibanja pet zvez Giuseppeja Conteja. »Odpira se novo obdobje, politična pomlad,« je dejal. »Državljani stopajo v ospredje, želijo obrniti stran in sporočajo, da si želijo drugačne politike – bolj pozorne na potrebe ljudi in manj usmerjene v zaščito politikov pred preiskavami.«
Pa vendar Giorgia Bulli svari pred prehitrimi zaključki o menjavi političnega cikla v državi. »Ne bi rekla, da se je italijansko volilno telo nenadoma obrnilo v levo. Prej bi rekla, da je ob negotovosti glede sprememb ustave prevladala previdnost – želja, da se ustavna ureditev zaščiti pred posegi, ki so jih nekateri razumeli kot politizacijo, pri čemer je bila reforma pogosto ocenjena kot slabo zasnovana,« je poudarila.
Visoka udeležba
Presenečenje referenduma je bila tudi visoka volilna udeležba, ki se je na koncu gibala okoli 60 odstotkov. Po besedah politologa Mattea Giardiella to potrjuje, da je glasovanje dobilo izrazit politični naboj in preraslo zgolj tehnično razpravo o reformi. »Volilno telo se je močno mobiliziralo, zlasti tabor proti, saj je referendum v veliki meri postal tudi glasovanje za ali proti vladi Giorgie Meloni,« je dejal.
Ob tem izpostavlja tudi izrazite regionalne razlike. Udeležba je bila najvišja v severnih in osrednjih delih države, zlasti v večjih mestih in tradicionalno levosredinskih okoljih, kjer so ponekod zabeležili izjemno visoke deleže udeležbe. Na jugu države pa je bila precej nižja. »To kaže na razdeljenost države in močno politizacijo dela volilnega telesa,« je dodal.
_____________
/
Članek je objavljen v okviru projekta SOS4Democracy, v katerem sodeluje medijska hiša Delo.
Projekt je prejel sredstva iz programa Evropske unije za raziskave in inovacije Horizon Europe (št. pogodbe 101119678). Izražena stališča in mnenja pripadajo avtorju in ne odražajo nujno stališč in mnenj Evropske unije ali Evropske izvajalske agencije za raziskave (REA). Zanje ne moreta biti odgovorna niti Evropska unija niti organ, ki financira akcijo.