Leto 2025 je bilo v Luki Koper nad pričakovanji: čisti prihodki so bili za 15 odstotkov, dobiček pa 35 odstotkov višji kot v letu 2024. Kako komentirate rezultate? 

Lansko leto ocenjujemo kot res zelo dobro, še posebej, če pogledamo geopolitične razmere in zaostrovanja v svetu. Rast prihodkov je predvsem posledica večjega pretovora kontejnerjev in avtomobilov ter višjih prihodkov z naslova skladiščnin. Pretovorili smo 1.272.161 kontejnerskih enot, kar je 12 odstotkov več kot preteklo leto. Ta rast je ena izmed najvišjih v Evropi. Pretovorili smo 914.817 avtomobilov, kar je tri odstotke več kot leto prej, in to nas uvršča med največja pristanišča po pretovoru avtomobilov v Sredozemlju in na četrto mesto v Evropi.

To je vsekakor rezultat dela zadnjih nekaj let, predvsem na komercialnih aktivnostih, dejstva, da smo večnamensko pristanišče, novih gospodarskih priložnosti in nenazadnje tudi novih trgov. Upravljamo več specializiranih terminalov in lahko kombiniramo tako kadrovske kot prostorske resurse, v enem delu tudi opremo. Absolutno moram poudariti, da je to rezultat celotne ekipe – prav vsakega od zaposlenih. Kot posameznik ne moreš narediti veliko. 

Zabeležili ste najvišje število prihodov potniških ladij. 

Lani smo v pristanišču privezali 80 ladij, skupaj pa smo sprejeli 123.928 potnikov. Maja smo odprli nov sodoben potniški terminal, sovpadal je tudi z 20. obletnico prihoda prve potniške ladje v Koper. Tam smo nedavno odprli tudi nov lokal in sejno sobo, ki nista namenjena le potnikom, temveč tudi občanom in drugim zunanjim obiskovalcem. Zanimanje ladjarjev za Koper je sicer izjemno veliko. Menim, da Luka s tem kaže pripravljenost za sodelovanje s širšo regijo.

“Potniki radi obiščejo priljubljene turistične točke v Sloveniji, kot so na primer Postojnska jama, Bled, Lipica ali Ljubljana. Letos imamo približno enako število najavljenih prihodov.”
Foto: Luka Koper

V Skupini Luka Koper je 2.445 zaposlenih. Drži podatek, da je bila v 2024 povprečna bruto plača 3.743 evrov?

Podatek drži. Zaposlujemo skladno z notranjimi akti in z letnim zaposlitvenim načrtom. Upoštevamo delovne izkušnje, izobrazbo, usposobljenost, načrtujemo karierne poti, trenutno pa veliko pozornosti namenjamo vzgajanju luških potencialov. V zadnjih desetih letih smo skoraj podvojili število zaposlenih ter tako sledili ambicioznemu razvoju in obsežnim naložbam, ki jih izvajamo. Velik del zaposlitev izhaja še iz obdobja prehoda na nov tristebrni model, v zadnjih letih pa je pomemben delež predstavljalo tudi prezaposlovanje agencijskih delavcev.

Torej znižujete odvisnost od agencijskega dela?

Znižujemo, danes imamo zaposlenih le 84 agencijskih delavcev. Je pa večji del novih zaposlitev na račun dejanskih potreb po dodatnih kadrih – bodisi zaradi večjega obsega dela bodisi v luči razvoja in naložb, ki jih izvajamo.

“Zaradi digitalizacije in avtomatizacije se usposobljenost naših zaposlenih spreminja, njihove veščine se spreminjajo. Imamo že prva mostna dvigala, ki se upravljajo na daljavo in to že nakazuje, kakšna bo prihodnost v našem pristanišču. Za to delo pa potrebujemo izkušene upravljalce dvigal, z izkušnjami ne samo na digitalnem delu, ampak tudi na pravi mehanizaciji.”
Foto: Ana Kovač

V pristanišču veliko večino predstavljajo luški delavci. Kaj pravzaprav pomeni delati v pristanišču?

Ko sem prišla v podjetje, si niti nisem znala predstavljati, kako raznolik ekosistem je to. Tu živi in sobiva cela pristaniška skupnost: ladjarji, agenti, špediterji, prevozniki, logisti, pristanišče – zelo pomembno je sodelovanje z vsemi. Brez usklajenega delovanja z vsemi deležniki ne bi rastli. V središču našega dela in uspehov pa so nedvomno naši zaposleni. Dobra strokovna usposobljenost, izkušenost in razgledanost kadrov so ključni za učinkovito izvajanje vseh operativnih in tehnoloških procesov, načrtovanje nove in vzdrževanje obstoječe infrastrukture ter opreme.

Za namen usposabljanja smo odprli namenski vadbeni center, v okviru katerega izvajamo najrazličnejša praktična izobraževanja za varno delo v pristanišču. Imamo tudi simulator virtualne resničnosti, kjer se zaposleni usposabljajo za delo na različni prekladalni opremi, od viličarja do velikih obalnih dvigal.

Kakšen delodajalec je Luka Koper?

Mislim, da smo izjemno dober, zanesljiv in skrben zaposlovalec. Na prvo mesto postavljamo zaposlenega, njegovo varnost, zdravje in dobro počutje. Z veseljem lahko tudi povem, da smo zaključili nov gasilski dom, ki je lociran v centru pristanišča. Imamo lastno gasilsko enoto, saj se zavedamo različnih tveganj, ki bi lahko nastala. Sodelujemo tudi s socialnimi partnerji.

“Naša glavna vrednota je medsebojno spoštovanje.”
Foto: Ana Kovač

Kako pa ohranjate ta neposredni stik z delavci na terenu?

S sodelavci se srečamo na dveh letnih prireditvah: pred novim letom in v začetku poletja. Zbere se nas več kot tisoč, takrat je oseben stik najlažji in tudi najbolj pristen, saj se družimo v sproščenem okolju zunaj pristanišča. Sicer pa ohranjamo stik prek ustaljenih komunikacijskih kanalov, ki jih je kar veliko. Žal oseben stik pri tako velikem številu ljudi ni vedno možen, saj imamo 12-urne izmene in različne urnike. Kljub temu si ob vsaki priložnosti, naj bo to obeležitev mejnikov pri pretovoru ali kakršna druga priložnost, prizadevamo, da s sodelavci navežemo oseben stik. Sta pa dva dni v letu dela prosta, in sicer prvi januar in prvi maj. Če je res veliko prometa, delamo tudi za prvi maj.

Kaj pa lokalna skupnost?

Razpeti smo med dve občini, Koper in Ankaran. Zavedamo se, da prostor, ki ga upravljamo, ni samo naš. Res je, da moramo skrbeti za stranke in posel, a hkrati je naše poslanstvo tudi v tem, da v enaki meri skrbimo tudi za okolje. Skušamo narediti res vse, kar je v naši moči, da so vplivi delovanja pristanišča na okolje čim manjši. Vzpostavljen imamo redni monitoring emisij (hrup, svetloba, prašni delci) in spremljanja kakovosti morske ter podzemnih voda. Aktivno smo se lotili projektov, ki zagotavljajo večjo samooskrbo z električno energijo, in pospešili postopke za čim prejšnjo elektrifikacijo obale, kar bo bistveno prispevalo k zmanjšanju hrupa, ki ga za čas postanka v pristanišču povzročajo tovorne ladje.

Z leti se višajo tudi zneski, ki jih za izvajanje omilitvenih ukrepov namenjamo lokalni skupnosti – najbližjim prebivalcem našega pristanišča. V okviru sponzorstev in donacij smo finančno podporo namenili tudi številnim projektom s področja športa, kulture, izobraževanja in ekologije. Na letni ravni je to 1,6 milijona evrov.

Drugi tir Divača–Koper je ena največjih infrastrukturnih investicij v Sloveniji. Kaj konkretno se bo spremenilo za Luko Koper?

Zelo korektno sodelujemo s Slovenskimi železnicami, ta segment je namreč zelo pomemben za delovanje pristanišča. Zgodi se, da si naše stranke ne morejo zagotoviti dovolj kapacitet na železnici in se zato kakšen tovor preusmeri drugam. Računamo, da bomo z drugim tirom za stranke, ki želijo imeti zaključeno logistično verigo tudi po železnici, lahko bolj konkurenčni na naših tradicionalnih trgih, istočasno pa bomo lahko uporabili drugi tir, ko bo zgrajen naš prvi pomol.

“Prvi pomol bo zgrajen predvidoma konec leta 2027. Trenutno je v fazi pilotiranja, v morje je treba umestiti 1.757 pilotov, od tega jih je tretjina že nameščenih. Drugi tir bo že zdaj pomenil povečanje števila vlakov, ki gredo iz Luke Koper iz približno sto na 212 vlakov dnevno, seveda pa računamo tudi na izboljšanje celotnega železniškega omrežja.” 
Foto: Ana Kovač

Kot ozko grlo bi izpostavila tovorno postajo v Kopru, država pa to problematiko že naslavlja in jo odpravlja. Celotna transportna pot in celotna logistika čez Slovenijo bo potem dosti lažja.

Dotakniva se še naložb. V 2025 ste za naložbe namenili skoraj 133 milijonov evrov, letošnje leto bo z vidika naložb še bolj intenzivno. 

Naslednja ključna investicija je izgradnja nove garažne hiše za 11.700 avtomobilov. Investicija je že v teku, pomembna pa bo za nadaljnji razvoj avtomobilskega terminala. K temu sovpada načrtovanje novega priveznega mesta za ladje, ki prevažajo vozila. Ta bo v tretjem bazenu in je trenutno v fazi načrtovanja. Imamo še dve investiciji, ki sta pomembni za tako imenovane generalne tovore, pa tudi za terminal za avtomobile. Zaključujemo 12. privez za projektne tovore z rampo, ki bo omogočal tudi pretovor vozil in skladišče 54, avtomatizirano skladišče za jeklene kolute, namenjene predvsem avtomobilski industriji in industriji bele tehnike. Odprto bo letos do sredine leta in bo prvo take vrste v regiji, 12. privez pa bo zaključen do konca leta. Nova garažna hiša bo predvidoma odprta v začetku leta 2028.

“Drugi tir je izrazita konkurenčna prednost, predvsem ker bo zgrajen prej, kot bo tovrstne povezave uspelo narediti sosednjim pristaniščem. Za nas je ključno, da lahko pretovor iz obstoječih 1,3 milijon dvignemo na želenih 1,8 milijona kontejnerskih enot letno, kar bomo dosegli po uspešni izvedbi vseh načrtovanih naložb v povečanje zmogljivosti kontejnerskega terminala. Zavedamo se, da po cestah ne bi bilo mogoče prepeljati povečanih količin tovora.”
Foto: Jaka Ivančič

Koliko vlagate v trajnost in področje družbene odgovornosti?

Tema področjema dajemo poseben pomen, letos bomo samo za trajnostne naložbe namenili dobrih 35 milijonov evrov, kar je 18 odstotkov vseh načrtovanih naložb. V praksi so to investicije v sončne elektrarne, priklopne postaje za električne avtomobile, poseben projekt je elektrifikacija obale. Evropske smernice pristaniščem do konca leta 2029 narekujejo izgradnjo infrastrukture, ki bo ladjam za čas pristanka v pristanišču omogočala neposreden priklop na elektriko. V prvi fazi bomo zagotovili priklop za kontejnerske ladje in za potniške ladje. Na ta način bomo bistveno znižali oz. izničili izpuste ogljikovega dioksida in pomembno omilili tudi druge negativne vplive delovanja pomožnih motorjev na okolje ter ljudi, ki v njem živijo. 

Dolgoročna vizija Luke Koper je …

z ustvarjanjem dodane vrednosti za stranke postati oz. ostati prva izbira med pristanišči na evropski južni transportni poti.

Preberite še prvi del intervjuja z Nevenko Kržan: Nisem za ženske kvote, v poslu štejejo sposobnosti

“Ženske praviloma niso tako kolerične in mačistične kot moški,” pravi o ženskah v poslovnem svetu. Ženskih kvot ne podpira, saj morajo v poslu odločati sposobnosti in argumenti, v Luki Koper pa pri plačah moških in žensk ne delajo razlik. V prvem delu intervjuja je spregovorila še o vodenju velikega sistema, o tem, kakšna je najboljša ekipa, in o odločitvah, ki jih je po njenem mnenju najboljše prespati.

“Za zdaj dogajanje na Bližnjem vzhodu ne vpliva na naše delovanje.”

Luka Koper v številkah

Čisti prihodki od prodaje (2025)
380,3 milijona evrov

Poslovni izid iz poslovanja (EBIT v 2025)
96,3 milijona evrov

EBITDA (2025)
128 milijonov evrov

Čisti poslovni izid (2025)
81,5 milijona evrov

Število zaposlenih v skupini Luka Koper, d. d. (2025)
2.445, osem odstotkov je žensk

Povprečna bruto plača (2024)
3.743 evrov

Skupni ladijski pretovor (2025)
23.003.522 ton

Pretovor – kontejnerji (2025)
1.272.161

Pretovor – avtomobili (2025)
914.817

Število prihodov potniških ladij (2025)
80, 123.928 potnikov

Naložbe (2025)
132,9 milijona evrov 

Načrtovane naložbe (2026)
201 milijona evrov

Vrednost delnice (24. 3. 2026)
85,50 evrov