Ustavni pravnik Igor Kaučič. Foto: TV Slovenija/posnetek zaslona
Predsednik SDS-a Janez Janša je opozoril na domnevne nepravilnosti na parlamentarnih volitvah. Med njimi je naštel pomanjkanje glasovnic doma in v tujini, združevanje volišč in sesutje spletne strani Državne volilne komisije, kar že pregleduje urad za informacijsko varnost. Napovedal je uporabo “vseh pravnih poti”. Katere so na voljo?
Oglas
Glede volitev zakon predvideva dve pravni sredstvi, je za Radio Slovenija poročala Jolanda Lebar. Prvo je pritožba zaradi nepravilnosti pri delu volilnega odbora ali okrajne volilne komisije. Vložiti jo je treba v treh dneh od dneva glasovanja, o njej mora biti odločeno v 48 urah. Drugo je pritožba na državni zbor. O tej odloča mandatno-volilna komisija pred potrjevanjem mandatov na ustanovni seji. V zvezi s tem je mogoča tudi pritožba na ustavno sodišče.
Sorodna novica
Janša dvomi o verodostojnosti predčasnega glasovanja: “Uporabili bomo vse pravne poti”
Sporna združena volišča na predčasnih volitvah
Predčasno glasovanje je bilo včasih velika izjema. Udeležilo se ga je zelo malo volivcev. Danes je drugače. Zakon res določa, da morajo biti volišča za predčasno glasovanja na območju volilnega okraja. Združevanje volišč se je začelo v covidnem obdobju in je v resnici v nasprotju z zakonom.
Ustavni pravnik Igor Kaučič pravi, da gre pri tem za formalno nezakonitost. Zakaj? “Zato, ker samo oblikovanje takih volišč ne vpliva nujno na glasovanje in izid glasovanja.”
Ker so volitve velik in množičen dogodek, se zagotovo pojavijo tudi kakšne kršitve, dodaja Kaučič, a je pomembno, ali bi te lahko ali pa celo so vplivale na izid glasovanja, kar pa je zelo težko dokazati. Zato bo moral zakonodajalec takšno združevanje volišč za naprej pokriti tudi v volilnem zakonu.
Po konstituiranju državnega zbora ima vsak poslanec možnost vložiti pritožbo na ustavno sodišče. Vendar Kaučič opozarja: “Zakon nima v mislih tovrstnih kršitev, ki so zdaj očitane, ampak da je bil nekdo nezakonito izvoljen. Očitati nekomu, da je dobil na teh združenih voliščih nezakonito mandat, formalno, na to bi lahko sklepali, ampak dejansko bo sila težko.”
Pravnik Saša Zagorc. Foto: BoBo
Pravnik Zagorc: Dokazno breme je na strani tistega, ki ugovarja izidu
Tudi po mnenju profesorja ustavnega prava Saše Zagorca združevanje volišč za predčasno glasovanje samo po sebi ne more vplivati na izide volitev, saj je imel vsak volivec možnost glasovati na številne načine, tudi in zlasti v nedeljo, torej na dan glasovanja, v svojem volilnem okraju v bližini naslova stalnega prebivališča. “Dokler ni jasnega protidokaza, bi rekel, da noben volivec ni bil prikrajšan pri glasovanju,” je dodal. Se pa strinja s prvakom opozicije, da je bilo združevanje volišč neustrezno navkljub dobremu namenu komisij, saj zakon navaja, da se predčasno glasovanje opravi na posebnem volišču na območju okrajne volilne komisije, torej na območju volilnega okraja.
Glede izpodbijanja predčasnega glasovanja pa tudi Zagorc omeni, da ima SDS dve možnosti. Prva zgolj teoretična možnost bi bila, da se takoj obrnejo na ustavno sodišče z ustavno pritožbo na odločbe volilnih komisij glede predčasnega glasovanja. SDS je namreč na sedem komisij volilnih enot že vložil ugovore, a so vse njihov ugovor kot neutemeljen zavrnile. Zagorc ocenjuje, da bi tudi ustavno sodišče pritožbe zavrglo zaradi neizčrpanja drugih pravnih sredstev.
Druga pot pa je izpodbijanje poslanskih mandatov ob in po njihovi potrditvi v DZ. Vsak kandidat in predstavnik liste kandidatov ima zoper odločitev volilne komisije, ki lahko vpliva na potrditev poslanskih mandatov, tudi pravico do pritožbe na državni zbor. Ta se skladno z zakonom o volitvah v DZ lahko vloži najpozneje do seje mandatno-volilne komisije DZ-ja, na kateri ta obravnava poročilo o izidu volitev. Tudi po tem še ostane na voljo pot na ustavno sodišče. Pritožbo lahko vloži tudi kandidat, ki je bil na podlagi odločitve volilne komisije izvoljen, pa državni zbor njegovega mandata ni potrdil.
Glede izpodbijanja nedeljskega volilnega izida na posameznih voliščih pa je po besedah Zagorca dokazno breme na strani tistega, ki vloži ugovor in ki mora dokazati vzročno zvezo med nepravilnostjo in vplivom na volilni izid. “Najprej je treba dokazati, da se je nepravilnost zgodila in tudi, da je imela ali bi lahko imela bistven vpliv na izid volitev. Torej, da bi se volilni izid lahko spremenil, če te nepravilnosti ne bi bilo,” je pojasnil.
Ustavni pravnik Saša Zagorc o očitkih SDS-a glede izvedbe volitev
Sorodna novica
Razveljavitev izidov predčasnega glasovanja bi pomenila zmago SDS-a
Neljube situacije tudi zaradi slabše dostave pošte
Glede navedb o nepravilnostih pri glasovanju po pošti, na primer, da volivci iz tujine niso dobili glasovnic ali da jih niso dobili pravočasno, pravnik pravi, da zaradi slabše dostave univerzalne pošte v tujini lahko prihaja tudi do neljubih situacij, ko ima volivec željo glasovati, a navkljub najboljšemu trudu volilnih organov ne more, ker glasovnico dobi prepozno ali izpolnjena glasovnica prispe prepozno do volilne komisije.
“To je neprijetno za volivca, ni pa to nepravilnost, ki bi vplivala na izid glasovanja. Po spominu, vsaj v dosedanji praksi ni bilo tako,” ugotavlja Zagorc. Ima pa volivec v takšnem primeru možnost ugovora, dodaja. Morebiti je zdaj na mestu bolj poglobljen razmislek o uveljavitvi zakonske možnosti glasovanja iz tujine prek pametnih telefonov oziroma aplikacij in seveda z ustreznimi varovalkami, še meni Zagorc.
Volitve. Foto: BoBo
Cerar opozoril na 20-dnevni rok za sklic seje DZ-ja
Dekan pravne fakultete Miro Cerar ob vsem tem opozarja tudi na časovno dimenzijo, in sicer, da mora predsednica republike 20-dnevni rok, da skliče ustanovno sejo nove sestave parlamenta. “V tem času bi moralo to biti razrešeno, da imamo nesporen izid volitev, kajti sicer ona tega ne more narediti,” je povedal Cerar.
Objava uradnih izidov volitev je po rokovniku predvidena najpozneje do 7. aprila. Sledi prva seja državnega zbora v novem sklicu, od katere začne teči 30-dnevni rok, v katerem mora predsednica republike predlagati kandidata za mandatarja, še poroča Jolanda Lebar.
Analiza izida volitev v državni zbor – kdo s kom, za kakšno ceno …
Kako zaplet pojasnjujejo na ministrstvu za notranje zadeve? Foto: MMC RTV SLO/ Miloš Ojdanić
Sorodna novica
Kaj sledi po volitvah? Stranke previdno o sestanku z Gibanjem Svoboda.
Umrle osebe v volilnem imeniku
Janša je na novinarski konferenci med nepravilnostmi nedeljskih državnozborskih volitev naštel tudi neažurirane volilne imenike. “Pozive na volitve so dobivali ljudje, ki so mrtvi,” je povedal.
Na ministrstvu za notranje zadeve, ki pripravlja volilne imenike, so za Slovensko tiskovno agencijo pojasnili, da se to lahko zgodi, in sicer če smrt državljana, ki je prebival in umrl v tujini, ni bila sporočena upravni enoti ali diplomatskemu predstavništvu ali konzulatu Republike Slovenije v tujini. Posledično smrt ni bila vnesena v matični register, zato se njegovi podatki še vedno vodijo v evidenci volilne pravice.
Janša je namreč na novinarski konferenci navedel ime in priimek konkretnega volivca, ki je mrtev že več let in je dobil vabilo na volitve. Vendar pa gre, kot kaže, za zamejca z italijanske strani meje.
V evidenco volilne pravice so po uradni dolžnosti vpisani vsi državljani z njihovimi osebnimi podatki, kot izhajajo iz matičnega registra in registra stalnega prebivalstva, ki sta vira za evidenco volilne pravice, s katerima se evidenca volilne pravice tudi povezuje.
Osebni podatki volivcev se namreč pridobivajo neposredno iz matičnega registra in registra stalnega prebivalstva. Obveznost sprememb osebnih podatkov, kot so vpis spremembe osebnega imena, smrti ali spremembe prebivališča, pa določata zakon o matičnem registru in zakon o prijavi prebivališča, kar zagotavlja, da so v evidenci volilne pravice podatki ažurni.
Vpis smrti v matični register ureja zakon o matičnem registru, ki določa, kdo mora prijaviti smrt, ki se zgodi na območju Slovenije, in rok za njeno prijavo. Smrt se mora prijaviti v dveh dneh oziroma prvi delovni dan po poteku tega roka. Kadar državljan umre v tujini, pa se smrt vpiše v matični register na podlagi izpiska o smrti pristojnega tujega organa, če tega ni mogoče pridobiti, pa na podlagi odločbe pristojnega organa, če obstajajo dokazi o nastalem matičnem dejstvu.
Zakon o evidenci volilne pravice pa dodatno določa tudi, da mora državljan, ki nima stalnega prebivališča v Republiki Sloveniji, zaradi zagotovitve točnosti podatkov v evidenci volilne pravice upravni enoti ali diplomatskemu predstavništvu ali konzulatu Republike Slovenije v tujini sporočiti vsako spremembo osebnih podatkov, med katere sodi tudi sprememba naslova stalnega prebivališča. Smrt morajo sporočiti svojci oziroma osebe, s katerimi je umrli živel v tujini.
Na ministrstvu so dodali, da se točnost podatkov, ki so vpisani v volilne imenike, dodatno zagotavlja z institutom elektronske razgrnitve. Volilni imeniki se namreč prvič sestavijo najkasneje 20 dni po razpisu volitev ter so namenjeni pregledu pravilnosti. Drugič se volilni imeniki sestavijo za glasovanje, in sicer na podlagi podatkov o volivcih v evidenci volilne pravice 15 dni pred glasovanjem.
Sestava volilnega imenika je zelo pomembna tudi pri referendumih, zlasti pri zakonodajnih, kjer velja zavrnilni kvorum. Zato jih takrat ministrstvo za notranje zadeve mora ažurirati po glasovanju. Zadnji tak referendum je bil novembra lani, in sicer o zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja.
Na ministrstvu so pojasnili, da pri referendumih volilno gradivo v tujino državna volilna komisija pošlje na podlagi zahteve volivca, medtem ko pri volitvah v državni zbor gradivo volivcem, ki nimajo stalnega prebivališča v Sloveniji in so vpisani v evidenco volilne pravice, pošljejo po uradni dolžnosti.
Zato je bilo tokrat lahko volilno gradivo za glasovanje na volitvah naslovljeno tudi na volivca s stalnim naslovom v tujini, čigar smrt ni bila sporočena pristojnim organom. Njegovi podatki pa so bili zabeleženi tudi v posebnem volilnem imeniku.
Kaj pomeni izpodbijanje predčasnega glasovanja?
Oglas