Po grobi oceni naj bi gradnja nove avtoceste stala milijardo 100 milijonov evrov, želja pristojnih pa je, da bi prometnico, ki je del evropskega omrežja avtocest, zgradili do leta 2050. Foto: Zajem zaslona Državni prostorski načrt
Bodoča avtocestna povezava med Postojno in Jelšanami je razdeljena na severni in južni del. V severnem so predlagane tri variante, vsaka v dolžini 21 kilometrov. V južnem, ki vodi po ozemlju občine Ilirska Bistrica, pa je 16-kilometrska trasa enotna. V Jelšanah krajani pričakujejo, da bodo dvokilometrski odsek, ki vodi od vasi Dolenje do mejnega prehoda s Hrvaško, umaknili v pobočje bližnje vzpetine. Silvester Čekada: “Ta trasa uničuje najboljša kmetijska zemljišča v vaseh Dolenje in Jelšane. Predvideno je tudi rušenje zgradb, krožišče v bližini vasi, zelo se bojimo hrupa in vsega drugega.”
Oglas
Načrtovalci trase so odgovorili, da so to možnost že preučevali, a pri tem naleteli na okoljsko oviro. V omenjenem hribu so ponori vode, območje je zato varovano. Druge občane Ilirske Bistrice pa je zanimalo, kako bo s hrupom, ali bo avtocesta uničila kmetijsko zemljo in onemogočila pašo ter koliko bo oddaljena od naselij. Župan Gregor Kovačič: “To so logična vprašanja. V današnji razpravi je bilo danih že nekaj konkretnih odgovorov; nekatere pa bodo morali projektanti temeljiteje preučiti.”
Razcep prihodnje 37 kilometrov dolge prometnice je z obstoječe avtoceste Koper–Ljubljana predviden pri počivališču Studenec, sicer pa so na celotni trasi načrtovani trije predori, deset viaduktov, štirje mostovi, štirje pokriti vkopi in 16 nadvozov.
V prihodnjem tednu bosta javni obravnavi še v Pivki in Postojni, kjer trasa še ni povsem jasno določena. Rok za oddajo pripomb je 10. april.
Oglas