Po opozorilih vpletenih v sistem dolgotrajne oskrbe bo moral prihodnji sklic parlamenta popraviti to, kar je bilo zamujenega in zavoženega pri reformi dolgotrajne oskrbe. Foto: BoBo

Po opozorilih vpletenih v sistem dolgotrajne oskrbe bo moral prihodnji sklic parlamenta popraviti to, kar je bilo zamujenega in zavoženega pri reformi dolgotrajne oskrbe. Foto: BoBo

Po parlamentarnih volitvah se v javnosti med drugim pojavljajo vprašanja, kaj bo z reformo sistema dolgotrajne oskrbe. Vstop v nov sistem je tako rekoč nemogoč zaradi dolgotrajnih birokratskih postopkov in pomanjkanja kadra. Na boljšem so samo stanovalci domov za starejše, ki so v domovih bivali pred 1. decembrom in so bili samodejno prevedeni v nov sistem, ter nekaj sto tistih, ki že imajo odločbo in jim je z izvajalcem tudi uspelo skleniti osebni načrt.

Oglas

Za več sto evrov mesečno, do jeseni pa za več tisoč evrov bodo medtem prikrajšani ljudje, ki vstopajo v domove za starejše po starem zakonu, ker po neživljenjskem zakonu o dolgotrajni oskrbi ne morejo. Ministrstvo za solidarno prihodnost je razgradilo desetletja delujoč sistem, novega pa jim ni uspelo izpeljati. Tako je v domove že vstopilo okoli 2000 ljudi po starem zakonu, ki bodo po nepotrebnem plačevali več, čeprav nimajo niti dodatka za pomoč in postrežbo, ob tem pa prispevek plačujemo vsi.

Na odločbo je treba čakati najmanj leto dni. Tatjana Milavec s centrov za socialno delo ob tem opozarja, da je sistem preveč zbirokratiziran. “Iz ene čakalne vrste se prestavijo v drugo čakalno vrsto. A je res treba imeti vstopno točko, zato da to storitev dobijo,” se sprašuje. Prva stvar, ki bi jo morali rešiti poslanci v novem sklicu, je po mnenju predsednika Združenja direktorjev domov Andreja Štesla “vsaj to, da bi odločbe veljale za nazaj in da se pospešijo postopki”. Odločba za nazaj bi pomenila poravnavo stroškov za nazaj in ljudje ne bi bili oškodovani.

Direktor zavoda Pristan Martin Kopatin medtem opozarja, da so prikrajšani tudi tisti, ki se jim zdravstveno stanje poslabša. “Prednostnih obravnav za zdaj ni. V primeru večjega poslabšanja zdravstvenega stanja pa lahko ta doplačila znašajo precej visoko,” je pojasnil. Pojavljajo se tudi opozorila, da bo treba odpraviti minutni sistem obračunavanja, ki bo uničil človečnost. Štesl opozarja, da namreč ta “zaposlene sili v to, da so omejeni časovno, da imajo dve minuti časa, da nekomu pomagajo pri pitju”. “Minutni sistem, si upam trditi, da je napaka,” ocenjuje tudi Kopatin.

Oglas