Nadzorniki bodo preverjali, ali morda hodite naokoli, ko bi morali po pravilih bolniškega dopusta biti doma. Foto: TV Slovenija/posnetek zaslona
V postopku obravnave pobude je varuh človekovih pravic primerjal upravičenja laičnih nadzornikov Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) po zakonu o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju z detektivi, ki delujejo po strožjih pogojih zakona o detektivski dejavnosti. Ugotovil je, da gre za dve povsem različni področji, z različnimi nameni, pravnimi podlagami in obsegom pooblastil.
Oglas
Sorodna novica
Ali se lahko med bolniško odsotnostjo gibate? ZZZS določil sedem režimov.
Omejitev pooblastil laičnih nadzornikov
Laični nadzorniki imajo bistveno ožja pooblastila. Njihovo delo je omejeno na tri osnovna dejanja: obisk pri zavarovancu, pogovor z zavarovancem in pridobivanje podatkov iz javno dostopnih virov. Varuh opozarja, da laični nadzorniki nimajo dostopa do zdravstvene dokumentacije, ne uporabljajo prikritih metod in nimajo pooblastil, ki jih zakon daje detektivom.
To pomeni, da ne izvajajo prikritih opazovanj, ne uporabljajo tehničnih sredstev in ne zbirajo občutljivih osebnih podatkov. Njihova naloga je zgolj preveriti, ali zavarovanec ravna skladno z navodili zdravnika, ki so mu bila dana z namenom čim hitrejšega okrevanja.
Ključno je tudi, da laični nadzornik ne odloča o upravičenosti bolniškega staleža. Njegovo poročilo je zgolj informacija, ki jo prejme imenovani zdravnik. Iz analize varuh izhaja, da “poročilo laičnega nadzornika predstavlja le pobudo za ponovno presojo, ne pa odločitve”. Končno odločitev vedno sprejme zdravnik ali zdravstvena komisija, so zapisali.
Varuh je zato ocenil, da obstoječa zakonska ureditev ne posega v upravičenja detektivske dejavnosti in ne predstavlja posega v človekove pravice. Hkrati pa bo izvajanje ureditve v praksi še naprej pozorno spremljal. Če bi se pokazalo, da nadzor ne zagotavlja ustreznih varovalk ali da se pojavljajo nepravilnosti, bo to vprašanje znova odprl, so zagotovili na instituciji.
Za posameznika to pomeni, da je nadzor bolniškega dopusta od laičnega nadzornika jasno omejen, transparenten in ne vključuje posegov, ki bi bili primerljivi z detektivskim delom, so še zapisali pri varuhu.
Doslej so ugotovili eno kršitev
Foto: BoBo
Na ZZZS-ju so od začetka letošnjega leta, ko je začel veljati zakon o dodatnih interventnih ukrepih na področju zdravstva, do 20. marca zaključili en postopek ugotavljanja kršitev zdravnikovih navodil o ravnanju med bolniško odsotnostjo in izdali odločbo o kršitvi. V teku pa je dodatnih 14 postopkov ugotavljanja kršitev, so pojasnili za Slovensko tiskovno agencijo.
Po interventnem zakonu je prva kršitev navodil o ravnanju opozorilne narave, ko še ne pride do odvzema nadomestila, pri drugi kršitvi znotraj petletnega obdobja pa sledi sankcija odvzema nadomestila.
Laični nadzor ZZZS-ja se izvaja za obdobje, ko nadomestilo izplačuje zavod. Nadzor bolniškega staleža za čas, ko nadomestilo bremeni delodajalca je v pristojnosti delodajalca, ki se poslužujejo pogodb z detektivi.
Laični nadzor se izvaja v času glede na konkretno naročilo, ki ga da imenovani zdravnik ali zdravstvena komisija ZZZS-ja, lahko se izvaja tudi v popoldanskem času ali ob vikendih. Izvaja se lahko na naslovu stalnega ali začasnega prebivališča zavarovanca, ki ga navede naročnik laičnega nadzora, na naslovu njegove zaposlitve, na kraju opravljanja dela ali na drugem kraju, kjer je zavarovanec po informacijah ZZZS-ja, so pojasnili na zavodu.
Naročnik nadzora navede podatke o zavarovancu (ime, priimek, starost, naslov kraja izvedbe nadzora), navodila o ravnanju zavarovanca med začasno zadržanostjo od dela, ki ne smejo vsebovati zdravstvenih podatkov in morebitna navodila za izvedbo nadzora na primer ali zavarovanec uporablja bergle. Laični nadzornik lahko pridobi tudi javno dostopne podatke, ki jih med nadzorom preveri, so pojasnili na ZZZS-ju.
Nadzorniki niso dolžni preveriti, ali je zdravnik bolnika zares pisno obvestil o določenem režimu gibanja, se pa to preveri v postopku morebitnega odvzema nadomestila, ki se vodi po določilih upravnega postopka.
Na podlagi poročila laičnega nadzornika lahko ZZZS uvede postopek morebitnega odvzema nadomestila, če iz poročila in drugih podatkov, kot je na primer pojasnilo osebnega zdravnika, izhaja, da je dejansko prišlo do kršitve navodil o ravnanju ali če ugotovijo, da je zavarovanec opravljal pridobitno delo.
Poročilo nadzornika se šteje kot pobuda za ponovno presojo, ali so še podani razlogi za začasno zadržanost od dela. To je šele povod za začetek posebnega ugotovitvenega postopka, kjer pridobijo vse potrebne dokaze, so zapisali na ZZZS-ju.
Zaznana dejstva v poročilu laičnega nadzornika še ne pomenijo, da je do kršitve res prišlo, so še pojasnili. Na tej podlagi bodo šele lahko izdali upravno odločbo, če bodo v postopku na podlagi vseh ugotovljenih dejstev sprejeli odločitev, da je do kršitve dejansko prišlo. Poročilo laičnega nadzornika je lahko eno od dokazil.
Kot so še pojasnili , lahko nadzornik utemeljeno sumi, da je zavarovanec med bolniško odsotnostjo v tujini, če je on ali njegov osebni zdravnik predlagal dovolitev odhoda v tujino in mu to ni bilo odobreno, laični nadzornik pa ga ob obisku ne najde na naslovu prebivališča.
Kot v vseh primerih bo nadzornik pustil obvestilo o izvedbi nadzora, v katerem zavarovanca pozove, naj na ZZZS-ju javi razlog za odsotnost. Laični nadzornik lahko ugotovi potrebna dejstva tudi na podlagi izjav različnih prič.
Oglas