Pred štirimi leti je v Planici doživel vrhunec kariere. Žiga Jelar je 25. marca 2022 dosegel prvo zmago v svetovnem pokalu, dva dni pozneje pa osvojil še mali kristalni globus v poletih. Leta 2023 je v domači Planici z reprezentančnimi kolegi postal tudi ekipni svetovni prvak, nato pa so prišli precej težji časi. V zadnjih dveh sezonah se je oddaljil od vrha, v tej zimi pa ga je ustavila še poškodba. V pogovoru za Sportal je odkrito spregovoril o padcu, dvomih in razlogih, zaradi katerih še vedno verjame v vrnitev.
Ob koncih sezone se pri vas v zadnjih letih nekako podobno pogovarjamo. Tudi v tej zimi ste imeli ogromno smole, potem ko ste se poškodovali decembra in dva meseca niste skakali. Koliko vas je to vse skupaj že načelo in v kolikšni meri to vpliva na vas? Vendarle niste več rosno mladi.
Moram reči, da sem bil tam decembra, ko se mi je to zgodilo, dva dni kar sesut. Predvsem zato, ker sem dosegel zelo dobro raven skakanja. Nekako bi se mi lahko sezona odvila naprej, da bi morebiti nadaljeval v svetovnem pokalu. Ko ti gresta praktično skoraj dva meseca sezone proč, je utrujajoče. Po drugi strani imam še zmeraj veliko željo, voljo in motivacijo, ker se mi zdi, da še nisem pokazal vsega, česar sem sposoben. Nekako verjamem, da se bomo lahko še veselili skupaj, ko se bodo pri meni stvari enkrat sestavile tako, kot se morajo.
Žiga Jelar je v Planici leta 2022 dosegel prvo zmago v svetovnem pokalu, dva dni pozneje pa osvojil še mali kristalni globus v poletih.
Foto: Aleš Fevžer
Od kod potem črpate izziv za naprej? Marsikoga bi vse skupaj že potrlo.
Da, v bistvu me je ravno zato ta poškodba letos mogoče toliko močneje udarila, ker sem vedel, da sem imel zadnji dve leti kar nekaj težav pri iskanju pravih občutkov. Ko pa sem to pripeljal na zeleno vejo, je udarilo. Kot sem rekel, težko je, ampak ne vem … Zelo rad imam smučarske skoke. Zato treniram vsak dan in vem, koliko dela je potrebnega, da si spet dober. To pa me vleče naprej. Skoki so del mojega življenja. Tudi starši so me vprašali, od kod še vlečem to voljo, ampak se mi zdi, da večji šampion postaneš prav iz tistih stvari, ki se ti zgodijo, in iz tega, da znaš splezati ven. Konec koncev je tudi življenje vsakega posameznika takšno. Ni vse v rožicah, ni lahko in so še hujše stvari. Mene vleče ljubezen do skokov, ljubezen do športa, pa tudi, kot sem rekel, prepričanje, da mislim, da še nisem rekel zadnje.
Foto: Grega Valančič
Mogoče vam je tudi zaradi tega, ker ste bili nekoč že visoko in osvojili tudi mali kristalni globus v poletih, lažje naprej hoditi po skakalnicah, kot če ne bi imeli uspehov?
Verjetno res … Pravim, da imam olimpijska leta za poškodbe, saj sem si leta 2018 tudi v zadnjem trenutku poškodoval koleno, ko se je izbiralo za Pjongčang, potem pa je bila še korona pred Pekingom. Mogoče pa tudi zato, ker sem se takrat vedno vrnil kot presenečenje za druge, sam pa sem vedel, da lahko, če vse sestavim, skačem zelo dobro. Mogoče tudi to pomaga, ker sem že večkrat dokazal, da sem sposoben. Bomo videli. Mislim pa, da imam trenutno še ogromno volje in da se tudi zelo veselim določenih stvari ob vstopu v novo sezono.
Kako dobro ste bili decembra sploh pripravljeni, preden se je zgodila poškodba? Ste pri sebi čutili, da ste na pravi poti?
V bistvu sem iz Ruke prišel z osmim, desetim in enajstim mestom. Videl sem, da me je spet začelo vleči v drug del. Ta občutek letenja je spet postal izrazit. Potem sem opravil še en trening tik pred začetkom v Engelbergu in tam se je že tudi po metrih v primerjavi z drugimi pokazalo, da začenjam dobivati nekaj več. Potem je prišla ta “butasta” poškodba in nisem mogel izvajati vaj, ki so za nas najpomembnejše. Nato je šlo vse nekako tako, kot bi vrgel vrečko čez okno.
Kako se je sploh zgodila poškodba stegenske mišice?
Pri stegenski mišici je šlo za vez, ki se pripenja na narastišče sosednje kosti. Pri špagi je samo počilo in bil je kar glasen pok. Najprej sem še mislil, da je vse v redu, potem pa po dveh urah po treningu nisem mogel več stopiti na nogo in normalno vstati s kavča. Takoj smo opravili magnetno resonanco in se je videlo, da je v bistvu sedem centimetrov poškodbe. Rekli so, da bo to verjetno nekoliko bolelo še do konca maja. Zdaj pa v teh okvirih skušam iz sebe potegniti čim več.
“Mislim, da še nisem rekel zadnje,” poudarja Žiga Jelar, ki verjame v nov vzpon.
Foto: www.alesfevzer.com
Glede na to, da boste skakali v Planici, ste si morda rekli, da boste stisnili zobe za zaključek svetovnega pokala? Ali je bila Planica torej razlog?
Da, zagotovo. Že prej sem si želel, da bi mogoče ujel Kulm, a so bile takrat bolečine še prehude in nisem mogel nastopati na najvišji ravni. Ampak verjetno sem prepogosto malo preveč trmast pri teh povratkih. Nekako me žene ljubezen do športa in do skokov. Kot sem rekel, verjamem, da se bo enkrat ta mozaik spet sestavil nazaj.
Mislite, da bo za vas prihodnja sezona spet nekoliko mirnejša, če gledava s psihološkega vidika? Olimpijskih iger ne bo, svetovnega prvenstva v poletih tudi ne, je pa nordijsko svetovno prvenstvo. Se morda preveč obremenjujete, da bi prišli na večji dogodek?
Zagotovo bo nekoliko drugače, saj so bile te olimpijske igre res posebna zgodba. Vedeli smo, da moraš, če želiš iti, v bistvu zbrati kar nekaj točk. S tega vidika bo verjetno lažje. Mogoče bom stvari malo drugače zapeljal, saj nisem več star 20 let. Sam točno vem, katere stvari mi ustrezajo in katere ne. Iz določenih vidikov smo se tudi nekaj naučili – z moje in tudi s trenerjeve strani so področja, kjer bi morda morali malo več delati, in tista, katerim po mojem mnenju ni treba namenjati toliko pozornosti. Veselim se novega pripravljalnega obdobja.
Kako pa je z opremo? Ste zadovoljni s smučmi Van Deer?
Tu moram reči, da sem trenutno zelo zadovoljen s proizvajalcem smuči. Tudi kar zadeva okovje pri Slatnarju, z moje strani ni nobene želje po spremembi. Pri Van Deeru so mi že sporočili, da bi radi sodelovali naprej. Tudi meni veliko pomeni, da me vidijo, da grem skozi težka obdobja, pa vseeno verjamejo v to, kaj lahko dosežem.
Kakšne želje imate za Planico? Bi se radi uvrstili na sobotno ekipno tekmo?
Zagotovo bi si želel v soboto skakati pred polnim občinstvom v Planici na ekipni tekmi.