Relief, ki prikazuje okovane sužnje, v muzeju suženjstva v Badagryju v Nigeriji. Foto: Reuters
Resolucijo je predlagala Gana, ki trdi, da posledice trgovine s sužnji, v okviru katere je bilo med 15. in 19. stoletjem ugrabljenih in prodanih najmanj 12,5 milijona Afričanov, trajajo še danes, vključno z rasnimi neenakostmi.
Oglas
Suženjstvo je bilo “najgrozovitejši zločin v zgodovini človeštva”, je za BBC pred odločilnim glasovanjem v Generalni skupščini ZN-a dejal ganski zunanji minister Samuel Okudzeto Ablakwa. “Zahtevamo odškodnino – in naj bo jasno: afriški voditelji ne prosijo za denar zase. Zahtevamo pravico za žrtve, podporo različnim pobudam, kot so dodatna sredstva za izobraževanje in skladi za usposabljanje.”
Na glasovanju Generalne skupščine ZN-a je resolucijo, ki sicer ni pravno zavezujoča, a ima politično težo, podprlo 123 držav, tri pa so ji nasprotovale, med njimi ZDA in Izrael, 52 pa se je vzdržalo, vključno z Evropsko unijo in Združenim kraljestvom. Ablakwa je opozoril, da resolucija poziva k odgovornosti.
Profesor prava na Univerzi Howard Justin Hansford je za tiskovno agencijo Reuters dejal, da resolucija predstavlja največji korak, ki so ga doslej naredili Združeni narodi glede priznanja čezatlantskega suženjstva kot zločina proti človeštvu.
Generalni sekretar ZN-a Antonio Guterres je v nagovoru Generalni skupščini dejal, da bodo države morale pri soočenju z zgodovinskimi krivicami “drzneje ukrepati”. Doslej je edina evropska država, ki se je uradno opravičila za svojo vlogo v suženjstvu, Nizozemska.
Resolucija: Posledice suženjstva se kažejo v obliki rasnih neenakosti
Vhod v ječo za moške sužnje v gradu Elmina v Gani. Foto: Reuters
Afriška unija si je lani zastavila cilj, da med svojimi 55 članicami oblikuje “enotno vizijo” o tem, kakšna bi lahko bila odškodnina, nekdanje kolonialne države pa poziva, naj se vključijo v dialog o odškodninah, se uradno opravičijo, vrnejo ukradene artefakte, zagotovijo finančne odškodnine in da se kaj takega ne bo ponovilo več.
Nekdanje kolonizirane države v zadnjih letih vse glasneje pozivajo k odškodninam, pri tem pa so naletele na vse večji odpor. Več zahodnih voditeljev se izogiba že razpravi, kritiki odškodnin pa trdijo, da “današnje države in institucije ne bi smele biti odgovorne za zgodovinske krivice”.
Tako EU kot ZDA so izrazili zaskrbljenost, da bi resolucija lahko postavila hierarhijo med zločini proti človeštvu, pri čemer bi nekatere obravnavala kot resnejše od drugih.
Ameriški predstavnik Dan Negrea je dejal, da ZDA nasprotujejo “cinični uporabi zgodovinskih krivic kot vzvoda za prerazporeditev sodobnih virov ljudem in narodom, ki so v daljnem sorodstvu z zgodovinskimi žrtvami”.
Ablakwa je poudaril, da Gana s to resolucijo ne želi svoje bolečine postavljati nad bolečino drugih, temveč želi zgolj dokumentirati zgodovinsko dejstvo.
Resolucija, ki sta jo podprli Afriška unija in Karibska skupnost, navaja, da se posledice suženjstva kažejo v obliki rasnih neenakosti, ki “prizadenejo Afričane in ljudi afriškega rodu po vsem svetu”. Za BBC je še dejal, da “številne generacije še vedno trpijo zaradi izključenosti in rasizma, ki sta posledica čezatlantske trgovine s sužnji, ki je milijone ljudi iztrgala iz svoje celine in jih postavila v revščino”.
Ganski predsednik John Dramani Mahama je v torek v Združenih narodih dejal, da je resolucija “zgodovinskega pomena” in predstavlja “zaščito pred pozabo”. Ob tem je kritiziral tudi administracijo ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ker “normalizira izbris črnske zgodovine”. Odkar se je vrnil na oblast, je ameriški predsednik namreč napadel več ameriških kulturnih institucij, saj naj bi po njegovem mnenju spodbujale “protiameriško ideologijo”.
Afriške in karibske države si prizadevajo za ustanovitev posebnega sodišča ZN-a za odškodnine, Ablakwa pa je dejal, da bi resolucija lahko utrla pot za “okvir” za izplačevanje odškodnin. “Zgodovina ne izgine, če jo ignoriramo, resnica ne oslabi, če ne opozarjamo nanjo, zločin ne zgnije in pravica ne poteče s časom,” je sklenil Ablakwa.
Oglas