V Ljubljani se je začela konferenca Urban Future, ki bo več kot 2000 ljudem omogočila pogovore o spreminjanju mest. Veliko ljudi se počuti osamljenih v prizadevanju za bolj prijazna in trajnostna mesta, tu pa lahko najdejo somišljenike z vsega sveta, 5,5 odstotka jih niti ni iz Evrope. Direktor Urban Future Gerald Babel-Sutter pravi, da ne smeš dovoliti, da ti drugi rečejo, česa ne moreš izpeljati. Če se to zgodi, pa je nujno spraševati zakaj, saj tako dobiš popolno razlago, kako je tvoj projekt mogoče izvesti.
Babel-Sutter je povedal, da Urban Future ni nameraval postati tako velika konferenca, začel se je kot delavnica v Gradcu. A ko se je mesto začelo o tem pogovarjati z drugimi mesti, se je na delavnico prijavilo še 30 mest. V transformaciji mest gre namreč običajno marsikaj narobe, a se o tem nikjer ne govori, razen na Urban Future. Verjetnost, da se enake težave pojavijo v drugem mestu, je vsaj polovična. Na konferenci se pogovarjajo ravno o tem.
Na konferenci se pogovarjajo o tem, kako izboljšati mesta. FOTO: Matej Družnik
Druga stvar je, da so strastni spreminjevalci mest v svojih okoljih ali podjetjih osamljeni. V Ljubljani najdejo sebi podobne iz 49 držav, tudi z Nove Zelandije, iz Avstralije in ZDA. Ljubljano so izbrali zlasti zaradi za promet zaprtega mestnega jedra in precej zelenja, podžupan Dejan Crnek pa je dejal, da je Ljubljana v transformaciji že 20 let. Seveda so bile tudi napake, a občani so zadovoljni s spremembami, saj so spremembe namenjene temu, da občani bolje živijo.
V Ljubljani je zastopanih 49 držav. FOTO: Matej Družnik
Modri korak Ljubljane
»Zelo moder korak, da je Ljubljana sprejela to konferenco,« je dejala Honorata Grzesikowska iz španske družbe Urbanitarian. Malo je konferenc, kjer ljudje izmenjujejo prave izkušnje in merila, po katerih je uspešne zamisli mogoče kopirati tudi v drugih mestih.
Babel-Sutter je opozoril, da se včasih spremembe kar ne zgodijo. Tako je skupina, ki je leta opozarjala na nevarno cesto z veliko nesreč, nekega dne ulico pobarvala z rožnato barvo. Mestne oblasti so ulico prvič oprale, a skupina jo je pobarvala še drugič. Mestne oblasti so drugič počakale, saj so medtem ugotovile, da na rožnati ulici ni bilo nobenih nesreč. Zdaj barvajo tudi druge ulice.
Urban Future v Ljubljani. FOTO: Matej Družnik
Če bi se ljudje zadovoljili z odgovorom, da nečesa ne morejo narediti, ne bi javni prevoz na Dunaju stal en evro na dan in ne bi bilo pralnice na kolesih. David Sim iz švedske družbe Think Softer je dejal, da pred 20 leti nihče ni verjel, da lahko v Københavnu ljudje sedijo pod senčniki in pijejo kavo, kot, denimo, v Benetkah. A so umaknili parkirišča in zaprli območje za avtomobilski promet in zgodilo se je natanko to, ljudje sedijo v lokalih ob obali.
Urban Future v Ljubljani. FOTO: Matej Družnik
Mesta so lahko rešitev
Imamo veliko težav, pravi Sim, od podnebnih sprememb, pandemij debelosti in drugega do osamljenosti. A mesta so lahko tudi rešitev za vse te težave. Osamljenost je enako nevarna kot kajenje, zato mesta urejajo prostore za srečevanje. To je lahko tudi ulični šah, dva igrata, 20 jih gleda in komentira. Napredna mesta pripravljajo zemljevide kolesarskih in peš poti, enako kot za metro. Kolesarske steze morajo biti široke, da se lahko ljudje vozijo vštric. Otroci, ki kolesarijo ali hodijo peš v šolo, so v šoli uspešnejši kot tisti, ki jih starši pripeljejo z avtomobilom.
Urban Future v Ljubljani. FOTO: Matej Družnik
Poleg tega kolesarji in pešci porabijo več v trgovinah ob poti. Tudi postaje javnega prometa so prostori za srečevanje, če imajo napovedane prihode, je čas tudi za kavo ali časopis. V Københavnu vedo, katere strani ulic so sončne, tam bi lahko naredili širše kolesarske steze in peščeve površine, poleg tega pa zasadili drevesa. »Poceni je biti prijazen z ljudmi,« pravi Sim, mlad arhitekt je izrezal luknjo v živo mejo doma za upokojence in jim tako odprl pogled na igrišče, kjer mladi igrajo košarko. Dvoje škarij, 45 minut in par evrov je to stalo.