Generalni sekretar Nata Mark Rutte. Foto: Reuters
“Številke v poročilu govorijo same zase. Naredili smo bistven napredek na področju obrambnih naložb in Nato je danes močnejši kot kdajkoli prej. Leta 2025 so vse članice prvič izpolnile cilj, dogovorjen leta 2014, da bodo v obrambo vložile najmanj dva odstotka bruto domačega proizvoda,” je na novinarski konferenci v Bruslju povedal Rutte.
Oglas
Med 32 zaveznicami je lani za obrambo največ namenila Poljska, in sicer 4,3 odstotka bruto družbenega proizvoda. Sledijo Litva s štirimi odstotki, Latvija s 3,74 odstotka, Estonija s 3,34 odstotka in Danska s 3,2 odstotka BDP-ja. Na koncu razpredelnice so medtem Portugalska, Španija, Albanija, Kanada in Belgija, ki so za obrambo namenile po dva odstotka BDP-ja. Slovenija je za obrambo porabila 2,04 odstotka BDP-ja.
Evropske članice zavezništva in Kanada so sicer lani za obrambo namenile 574 milijard ameriških dolarjev, kar je 20 odstotkov več kot leta 2024, je še pojasnil Rutte. “Nadaljevanje tega ključnega trenda bo v prihodnjih letih prednostna naloga,” je dejal.
Poudaril je, da so se evropske zaveznice in Kanada predolgo preveč zanašale na ameriško vojaško moč in da niso prevzemale dovolj odgovornosti za svojo lastno varnost. Vendar pa je pri tem prišlo do resničnega premika v miselnosti, je menil.
“Lani je Nato začel novo poglavje naše kolektivne obrambe. Skupaj smo spoznali, da kompleksno in vse bolj nevarno varnostno okolje zahteva odločnejši pristop,” je poudaril Rutte. Zato so se voditelji držav članic Nata lani v Haagu dogovorili, da bodo do leta 2035 izdatke za obrambo dvignili na pet odstotkov BDP-ja.
Samohodna havbica M109 65. ločene mehanizirane brigade ukrajiske vojske na položajih v Zaporoški oblasti. Foto: Reuters
Rutte: Ukrajina kljub vojni v Iranu še naprej prejema ameriško orožje
Rutte je še zagotovil, da ZDA v Ukrajino kljub vojni proti Iranu še naprej pošiljajo vojaško opremo, ki jo prek Natove pobude PURL financirajo evropske članice zavezništva in Kanada. Obenem je opozoril, da Iran s svojim raketnim programom predstavlja vse večjo grožnjo za Evropo.
“Ključna oprema, kot so prestrezne rakete, se še naprej steka v Ukrajino,” je Rutte povedal v odzivu na poročanje ameriškega časnika Washington Post, da naj bi Pentagon razmišljal o preusmeritvi vojaške opreme, ki je namenjena Kijevu, na Bližnji vzhod.
Ob predstavitvi letnega poročila zveze Nato je pojasnil, da so v okviru pobude PURL Ukrajini od lanskega poletja, ko so jo vzpostavili, zagotovili okoli 75 odstotkov vseh raket za njene sisteme zračne obrambe patriot in 90 odstotkov streliva za druge sisteme.
Glede kritik ameriškega predsednika Donalda Trumpa na račun evropskih zaveznic, ker se te obotavljajo pri podpori za zagotavljanje varne plovbe skozi Hormuško ožino, pa je generalni sekretar dejal, da evropske države potrebujejo čas, ker jih Trump ni predhodno obvestil o ameriško-izraelski operaciji proti Iranu pred enim mesecem. Za to je imel sicer po Ruttejevem mnenju “dobre razloge”.
Ob tem je pozdravil prizadevanja okoli 30 evropskih in drugih držav pod vodstvom Združenega kraljestva in Francije za vzpostavitev misije za zagotavljanje varne plovbe prek ožine.
Opozoril pa je še, da Iran z razvojem svojega raketnega programa predstavlja vse večjo grožnjo tudi za Evropo, potem ko je Teheran napadel 4000 kilometrov oddaljeno britansko-ameriško vojaško oporišče Diego Garcia v Indijskem oceanu.
“Dobra novica je, da so zaveznice pripravljene. Lahko se branimo. Nato je zelo močno zavezništvo,” je dejal generalni sekretar in spomnil, da so Natovi obrambni sistemi od začetka vojne na Bližnjem vzhodu nad Turčijo sestrelili tri balistične rakete, ki so priletele iz Irana.
Rutte: Nato je danes močnejši kot kadar koli prej
Oglas