V Rusiji je več skupin državljanov v več različnih mestih poskusilo protestirati zaradi vse ostrejšega omejevanja internetne svobode v državi, a so njihove prijave množičnih zborovanj pri pristojnih organih tako rekoč v vseh primerih naletele na gluha ušesa oziroma na takojšnje zavrnitve. Argumenti oblasti so bili ponekod povsem absurdni – v mestni hiši v Moskvi so prepoved shodov proti blokiranju interneta utemeljili celo s sklicevanjem na slabo epidemiološko sliko in s tem na omejevalne ukrepe iz junija 2020, ko je bil svet v primežu pandemije bolezni covid-19.
Protestirati ne smejo zaradi slabega epidemiološkega stanja
Organi pregona v Moskvi so pred tednom dni pridržali 19-letno Sofio Čepik, oglasili pa so se tudi na domu Stepana Razina. Gre za vodilna predstavnika spletnega gibanja Škrlatni labod, ki združuje nasprotnike in kritike blokiranja oziroma omejevanja dostopa do interneta in internetnih storitev ruskih oblasti.
Kot poroča ruski medij Nova Gazeta, je moskovska policija z obema opravila razgovor, aretirali pa ju niso.
Škrlatni labod je za konec marca načrtoval večji protest proti cenzuri oziroma omejevanju interneta, ki bi potekal na trgu Bolotnaja v središču Moskve, a od mestnih oblasti za to niso dobili dovoljenja. Nova Gazeta poroča, da so prijavo protestnega shoda zavrnili s sklicevanjem na epidemiološko stanje v mestu.
Protestni shodi in podobna javna zborovanja so v Rusiji že dalj časa tako rekoč prepovedana. Organizatorji morajo pred izvedbo kakršnegakoli javnega dogodka vedno pridobiti dovoljenje lokalnih oblasti, ki pa vloge skoraj vedno zavrnejo. Na fotografiji dogajanje na protivojnem protestu v Rusiji po tem, ko je Rusija 24. februarja 2022 napadla Ukrajino. Protivojne proteste, povezane z vojno v Ukrajini, so ruske oblasti hitro zatrle in zaostrile že tako stroge zakone, ki prepovedujejo javno izražanje nestrinjanja z oblastmi ter kritike na račun Kremlja in ruske vojske.
Foto: Twitter/Daily Loud
Ukrepe proti širjenju bolezni covid-19 so ukinili že leta 2022, a “uradno” še vedno veljajo – ko je to potrebno za zatiranje protestov
Podobno se je zgodilo že februarja letos, ko je moskovska mestna hiša zavrnila odobritev shoda, ki ga je želela organizirati ruska liberalna stranka Jabloko, na njem pa bi protestirali proti omejevanju in blokadi v Rusiji zelo priljubljene komunikacijske aplikacije Telegram (vir).
Namestnik vodje oddelka za varnost in boj proti korupciji v mestni hiši Andrej Zaharov je takrat po zavrnitvi prijave shoda podal utemeljitev, da “glede na trenutne epidemiološke razmere in za preprečevanje širjenja koronavirusa v skladu z odstavkom 2.6 odloka župana Moskve z dne 8. junija 2020 prepoved javnih prireditev v Moskvi ostaja v veljavi”.
Rusija je veliko večino epidemioloških ukrepov za preprečevanje širjenja bolezni covid-19, ki jo povzroča koronavirus Sars-Cov-2, ukinila leta 2022, leta 2023 pa so tudi prenehali redno poročati o okužbah.
Kljub temu nekateri z odloki uvedeni omejevalni ukrepi iz leta 2020 – predvsem tisti, ki omejujejo množično zbiranje in s tem protestiranje – še vedno veljajo v nekaterih mestih v Rusiji, med drugim v Moskvi in Sankt Peterburgu.
V Rusiji je zaradi koronavirusne bolezni po podatkih do aprila 2024 umrlo nekaj več kot 400 tisoč ljudi.
Foto: Guliverimage
Še več bizarnih zavrnitev protestov proti blokiranju interneta v Rusiji
Ruski državljani in državljanke, nezadovoljni zaradi prizadevanj ruskih oblasti za omejevanje ali blokiranje aplikacij in storitev, kot so Telegram, Discord, YouTube in “zahodna” družbena omrežja, so v zadnjih tednih in mesecih poskusili protestirati tudi v drugih mestih, a po poročanju Nove Gazete tako rekoč vselej naleteli na pogosto za lase privlečene argumente, zakaj to ni mogoče.
V Novosibirsku je takšen protest preprečil domnevno uraden pregled zdravja lokalnih dreves na lokaciji, kjer bi moral potekati protestni shod, pri čemer naj bi predstavniki oblasti s seboj prinesli celo motorne žage, a nato nihče ni žagal ničesar.
V Habarovsku so prijavo protestnega shoda zavrnili s pojasnilom, da bodo ravno na dan shoda v objektu, kjer bi moral potekati, potekala nujna vzdrževalna dela, a se potem na lokaciji ni pojavil noben delavec, prav tako nikjer ni bilo mogoče videti orodij ali druge opreme za vzdrževalna dela.
Lokalne oblasti v Rusiji tako rekoč nikoli ne odobrijo protestnih shodov, kar pomeni, da se morajo njihovi organizatorji ali vdati v usodo in popustiti ali pa tvegati aretacijo in morda tudi (dolgo) zaporno kazen.
Foto: Guliverimage
V Barnaulu so oblasti protestni shod proti blokiranju interneta prepovedale zato, ker bi domnevno širil lažne informacije, saj “se blokiranje interneta in politična represija v Rusiji ne dogajata”.
V Irkutsku je bil protestni shod za svobodo interneta sprva sicer odobren, nato pa prepovedan, saj so se lokalne oblasti zbale, da bi se ga lahko udeležilo precej več ljudi, kot je bilo sprva napovedano.
Aretirali bodo vsakogar, ki si bo brez dovoljenja drznil protestirati proti omejevanju dostopa do interneta
Ruske oblasti so v stopnjevanju dogajanja, povezanega s poskusi protestiranja proti omejevanju dostopa do interneta, danes neposredno zagrozile, da bodo vsakega, ki bo kaj takšnega storil brez dovoljenja oziroma odobritve oblasti, nemudoma aretirali.
Ruske oblasti so v zadnjih mesecih tarča vse pogostejših kritik in obtožb, da nameravajo postopoma uvesti popolno cenzuro “svobodnega” interneta ter ruskim državljanom in državljankam dovoliti le še dostop do vsebin, ki jih odobri Kremelj. Ena od največjih tarč režima je komunikacijska aplikacija Telegram, ki bi jo Rusija lahko popolnoma blokirala že prihodnji mesec.
Foto: Shutterstock
Gre za grožnjo, ki je bolj kot s poskusi blokiranja aplikacij, kot so Telegram, WhatsApp in Discord, povezana z nedavnim dogajanjem v Moskvi in drugih mestih po Rusiji, kjer so ruske oblasti več tednov omejevale dostop do mobilnega interneta, domnevno iz varnostnih razlogov, to pa je sprožilo ogromen val negodovanja med ruskimi državljani in državljankami.