Severnokorejski voditelj Kim Džong Un in beloruski predsednik Aleksander Lukašenko. Foto: Reuters
Oba voditelja sta oba pod mednarodnimi sankcijami, saj sta v štiriletni vojni v Ukrajini zagotovila ključno podporo ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu. Severna Koreja je Moskvi zagotovila na milijone izstrelkov ter v Rusijo tudi poslal svoje enote v boj proti ukrajinskim silam, ki so leta 2024 zavzele del Kurske oblasti na meji z Ukrajino.
Oglas
Lukašenko je tudi dovolil, da so ruske enote ob začetku invazije 24. februarja lahko Ukrajino napadle prek beloruskega ozemlja, ter se strinjal, da Belorusija, ki meji na tri države zavezništva NATO, gosti ruske taktične jedrske rakete.
“Za vsak primer, če se pojavijo sovražniki!” je ob predaji puške v šali dejal Lukašenko, Kim pa je v zameno gostu podaril vazo iz školjk s podobo Lukašenka. Foto: Reuters
Lukašenkov obisk v Pjongjangu – prvi v njegovem 33-letnem vladanju – nakazuje njegovo iskanje diplomatskega ravnovesja med državami, prijateljskimi do Rusije in sovražne do Zahoda, hkrati pa poskuša normalizirati odnose z ZDA.
Obisk Pjongjanga je sledil srečanju z odposlancem ameriškega predsednika Donalda Trumpa Johnom Coalom, Minsk pa je tudi v zameno za nadaljnje omilitve ameriških sankcij proti Belorusiji izpustil 250 političnih zapornikov.
Lukašenko je na vrhu Kimu dejal, da odnosi med njunima državama vstopajo v “povsem novo fazo”, je poročala beloruska državna tiskovna agencija Belta. Kim je ob tem dejal, da imata obe strani skupna stališča do številnih vprašanj in da “nasprotujeta neupravičenemu pritisku Zahoda na Belorusijo”.
Obe državi sta sicer slabo trgovinsko povezani, vendar ju povezujejo dolgoletne izkušnje s sankcijami – Severna Koreja zaradi svojih programov balističnih raket in razvoja jedrskega orožja, Belorusija pa zaradi svojega ravnanja na področju človekovih pravic in podpore Putinu v Ukrajini.
“Agenda je očitna: kako obiti sankcije in poglobiti vojaško sodelovanje,” je srečanje komentiral Franak Viacorka, vodja kabineta beloruske opozicijske političarke v izgnanstvu Svetlane Tihanovske. “Za Beloruse ta obisk ne pomeni nič – ne prinaša nobenih koristi, nobenih sprememb, nobenega upanja. Tu ne gre za ljudi ali državo. To je srečanje diktatorjev,” je dejal za tiskovno agencijo Reuters.
Oglas