V dolini že dolgo diši po pomladi, višje v gorah pa je še prava zima. Ker je bila letos radodarna s snegom, so bile gore te dni polne ljubiteljev zimskih vzponov, od turnih smučarjev do alpinistov. Še posebno priljubljena za vzpone so severna ostenja Begunjščice, ki se v strmih grapah, polnih prepadnih skalnih skokov, spuščajo proti Zelenici. Toda gore so pozimi mnogo nevarnejše kot poleti in skrivajo številne pasti. V eni od zasneženih grap Begunjske Vrtače, 1991 metrov visoke gore v grebenu Begunjščice, se je v petek smrtno ponesrečil 42-letni ljubitelj gora Aleš R. iz Krope. Novica o njegovi smrti je močno pretresla njegov domači kraj.
»Dragi Aleš, novica o tvoji tako prerani smrti je zarezala kot meč v našo vas. Zakaj ravno ti, ki si tako ljubil gore? Težko se je sprijazniti s kruto resnico. Aleš, počivaj v miru tam nekje za mavrico,« je zapisala ena od krajank. Druga pa: »Ljubil si gore, pa so te prerano vzele v svoj objem. Tam, kjer se gora z nebom poljublja, tam veter tvojo dušo nosi. Svojcem iskreno sožalje.«
Njegov avto so našli na parkirišču na Ljubelju.
Dvojna drama: iskali tudi brata
FOTO: Grs Tržič
Aleš, ki je bil izkušen gornik, ne pa alpinist, se je v petek zgodaj zjutraj odpravil po Lenuhovi grapi proti vrhu Begunjske Vrtače, kar je sicer opredeljeno kot alpinistični vzpon. Ker se do večera ni vrnil, so njegovi domači obvestili policijo, da ga pogrešajo, gorski reševalci GRS Tržič pa so nemudoma sprožili iskalno akcijo, čeprav se je že delala tema. Njegov avto so našli na parkirišču na Ljubelju. Iskanje pogrešanega je bilo napeto in polno negotovosti. Še preden so ga sploh lahko začeli iskati, se je zapletlo: najprej so morali najti njegovega brata, ki se ga je v zahtevni teren odpravil iskat sam. »Ker je brat pogrešanega odšel na samostojno iskalno akcijo, je bila naša prva naloga, da ga poiščemo in spravimo na varno,« so dejali v soboto, po intervenciji.
Potem ko je bil Alešev brat na varnem, se je ena ekipa tržiških gorskih reševalcev podala v iskanje na zahteven zimski teren, druga ekipa pa je v bazi zbirala informacije, načrtovala območje iskanja in analizirala zimske grape na območju Begunjske Vrtače. Pridružili so se jim člani GRS Radovljica z brezpilotnim letalnikom, s pomočjo policije pa so s telefonskim signalom zožili območje iskanja. Ker niso našli nobene sledi, so pozno zvečer prekinili akcijo in pripravili vse potrebno za naslednji dan.
Sobota se je za gorske reševalce začela že ob 5.30. Razmere so bile zahtevne in nepredvidljive, zaradi slabega vremena pa so lahko računali na helikopter le za kratek čas, ko naj bi se po napovedih ustvarilo tako imenovano vremensko okno.
Polno dela za reševalce
Minuli konec tedna je bil za goske reševalce še posebno zahteven. Tržiški gorski reševalci so dan po tragediji na Begunjski Vrtači posredovali še enkrat, in sicer so v dolino pomagali osebi, ki je onemogla na poti na Zelenico. Po podatkih Gorske reševalne zveze Slovenije so sodelovali še pri iskalnih akcijah na območju Tolmina in Koroške ter posredovali pri nesreči turnega smučarja pod Jalovcem.
FOTO: Grs Tržič
Odločilna je bila sled z vrha Begunjske Vrtače, ki je vodila navzdol po Koželjevi smeri. »Razdeljeni v skupine smo krenili z Ljubelja in pregledali vsak kotiček Begunjske Vrtače. Vse stopinje so si bile enake, a le ene so z vrha Begunjske Vrtače krenile navzdol po Koželjevi smeri …« so tržiški gorski reševalci opisali trenutek, ki je bil odločilen za to, da so pogrešanega kasneje našli. Tam, kjer se teren prevesi v strme skalne skoke in kjer ni več prostora za napake, pa so sledi izginile.
300 metrov pod vrhom
Malo po deveti uri je priletel policijski helikopter in reševalec na vitlu je natančno pregledal grapo, v katero so vodile sledi. Že po nekaj minutah je zagledal pogrešanega. Aleš je bil mrtev v snegu. Helikopter ga je dvignil iz zahtevnega terena in ga prepeljal na mesto, kjer so ga prevzeli gorski reševalci, ga odpeljali na Ljubelj in ga tam predali ustreznim službam.
Kot so sporočili s policije, se je gornik na Begunjsko Vrtačo povzpel po Lenuhovi grapi ter pri sestopu po Koželjevi smeri, na višini okoli 1700 metrov, torej okoli 300 m pod vrhom, zdrsnil v globino. Bil je tako hudo telesno poškodovan, da je na kraju dogodka umrl. Pokojni Aleš je bil človek gibanja. Ljubil je gore, prav tako je bil aktiven v športu. Kot član Športnega društva Sportivo Kropa je igral v Gorenjski košarkarski ligi in se udeleževal tekaških izzivov, tudi njegove domače Kroparske milje.
Tragedija pod Begunjsko Vrtačo je še en opomin, da so gore lahko neizprosne. Včasih je dovolj en sam napačen korak ali zdrs, da se pot konča. Gorski reševalci so v tekoči zimski sezoni v naših gorah posredovali že 96-krat, Aleš je že 11. žrtev.
FOTO: Grs Tržič
11. smrtna žrtev zimske sezone v gorah