Rutte je dejal, da tako kot Evropa potrebuje ZDA, tudi ZDA potrebujejo Evropo. Foto: Reuters
“Če kdor koli tu misli, da se lahko Evropska unija ali Evropa kot celota brani brez ZDA, naj kar sanja naprej. Tega ne morete, tega ne moremo, potrebujemo drug drugega,” je članom parlamentarnih odborov za zunanje zadeve (Afet) ter za varnost in obrambo (Sede) dejal Rutte.
Oglas
Če bi se želela evropska celina braniti sama, bi morale po njegovih navedbah evropske države izdatke za obrambo povečati na 10 odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP) letno, in ne samo na pet, kot so se članice Nata dogovorile lani v Haagu. Med drugim bi morale zgraditi lastne jedrske zmogljivosti, kar bi jih stalo na milijarde evrov, je opozoril.
Zavezništvo po mnenju generalnega sekretarja za lastno varnost potrebujejo tudi ZDA. Za to so namreč potrebni varen evroatlantski prostor, varna Evropa in varno arktično območje, je dejal ob zadnjih napetostih med evropsko in ameriško stranjo Atlantika glede Grenlandije.
Natovi vojaki na Norveškem. Foto: Reuters
V nastopu je Rutte branil svoj odnos z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom, ki ga je pohvalil zaradi pritiska za povečanje obrambnih izdatkov v evropskih zaveznicah.
“Če nekdo dosega dobre rezultate, in predsednik Trump jih po mojem mnenju dosega veliko, potem je to treba priznati. Vem, da s tem marsikoga jezim, a dejstvo je, da brez Trumpa cilja dveh odstotkov za obrambne izdatke do konca leta 2025 države Nata preprosto ne bi dosegle,” je dejal.
Nato bo prevzel večjo odgovornost za Arktiko
V pristojnih odborih Evropskega parlamenta je spregovoril tudi o srečanju s Trumpom glede tega arktičnega otoka preteklo sredo v Davosu, po katerem je Trump nekoliko omilil svoja prizadevanja po priključitvi Grenlandije ZDA.
Tam sta po besedah ameriškega predsednika dosegla okvir za dogovor glede prihodnosti Grenlandije in celotnega območja Arktike.
Kot je danes pojasnil Rutte, sta se strinjala, da bo delo potekalo po dveh poteh. Ena od teh predvideva, da bo Nato kolektivno prevzel večjo odgovornost za zaščito Arktike pred Rusijo in Kitajsko. O preprečevanju vojaškega in ekonomskega dostopa Rusije in Kitajske do arktičnega območja pa se bodo obenem Danska, Grenlandija in ZDA pogovarjale tudi ločeno.
Rutte je z evroposlanci razpravljal, potem ko so se odnosi med Evropo in ZDA zaradi Trumpovih teženj po zavzetju danskega avtonomnega ozemlja sredi meseca zaostrili. Trump je namreč osmim evropskim državam, ki so na Grenlandijo v okviru misije Arktična odpornost poslale vojake, zagrozil z uvedbo carin. Po srečanju z Ruttejem je to grožnjo umaknil.
Še preden je ameriški predsednik to storil, je Evropski parlament zaradi njegovih groženj do nadaljnjega zamrznil potrjevanje julija lani sklenjenega trgovinskega dogovora med Brusljem in Washingtonom.
Odbor za mednarodno trgovino (Inta) je o tem razpravljal danes, a ni sprejel nobene odločitve, je na družbenem omrežju X sporočil njegov predsednik Bernd Lange. Dodal, da bodo predstavniki političnih skupin v odboru o tem znova razpravljali v 4. februarja, odločitev pa naj bi sprejeli pred naslednjo sejo odbora Inta, ki je predvidena za 23. in 24 februar.
Rutte je dejal, da ga ne moti, ker je Trump objavil njuno dopisovanje. Foto: Reuters
“Le Ukrajina lahko sprejme kompromis glede ozemlja”
Glede Ukrajine je Rutte priznal, da v pogajanjih o končanju vojne ostaja odprto veliko in “zelo občutljivo” vprašanje glede ozemlja, o čemer se lahko po njegovih besedah le Ukrajina sama odloči, ali bo sploh sprejela kakršen koli kompromis in kakšen bi ta lahko bil.
Čeprav bi se Ukrajina želela pridružiti Natu, pa je Rutte poudaril, da nekatere članice Severnoatlantskega zavezništva temu nasprotujejo, zato vsaj za zdaj “politično to praktično ni mogoče”.
Generalni sekretar Nata je svoj nastop sklenil z opozorilom, da se je učinkovitost prestrezanja ruskih brezpilotnih letalnikov v Ukrajini zmanjšala, saj država nima dovolj zmogljivosti za boj in obrambo, zato je evropske poslance pozval, naj pritisnejo na voditelje svojih držav, ki posedujejo prestrezne sisteme, naj pomagajo Kijevu.
“Gre za razliko med življenjem in smrtjo, iz dneva v dan, in kako zaščititi ključno energetsko infrastrukturo,” je pojasnil.
Oglas