Sezona se končuje. Za slovenske smučarske skoke je bila nadvse uspešna. V glavni vlogi sta bila Domen in Nika Prevc. Kako kot vodja panoge gledate na vse, kar se je zgodilo v tej zimi?
Mislim, da to ni bila prva taka sezona. Ta je bila, resnično bom rekel, izjemno dobra, sploh kar zadeva dva tekmovalca. Sicer pa je bilo že kar nekaj takšnih sezon, ki so nakazovale, da se lahko zgodi sezona, kot se je letošnja.
Dejstvo je, da se je vse tisto najboljše zgodilo na največjih tekmovanjih, torej na novoletni turneji, na turneji dveh večerov, na svetovnem prvenstvu, kjer smo imeli malce smole, potem s tisto afero pobegla smučka in na olimpijskih igrah. Hkrati pa je zame fascinantno predvsem to, da so naši tekmovalci in tekmovalke do danes na čisto vseh prizoriščih stali na stopničkah za zmagovalce. To je pravzaprav pravi unikum. Moral bi pogledati statistiko, ali se je to že kdaj zgodilo kateri od drugih nacij.
Glede na to, kako so prejšnje sezone potekale, tudi zame osebno ni tako veliko presenečenje, da sta se zgodila dva velika kristalna globusa, da je še nekaj v igri ter da so se zgodile vse te medalje in zlati orel. Res pa je, da je na eni strani tukaj blišč in slava, na drugi strani pa velika odgovornost, da tudi tam, kjer nam v tem trenutku stvari ne tečejo tako zelo dobro, v naslednjih tednih stvari resnično zelo natančno analiziramo in se odločimo, na kakšen način bomo šli naprej. Na nekaterih določenih ravneh niso izključene niti kakšne kadrovske menjave.
Nika Prevc in Domen Prevc sta spisala sanjsko sezono.
Foto: Guliverimage
Mislite predvsem na B-ekipo za celinski pokal?
Tukaj mislim predvsem na raven celinskega pokala, ker bomo preprosto potrebovali več močnih tekmovalcev. Takšne, ki bodo malce bolj v hrbet skakali A-reprezentantom. Poleg tega pa, če želimo kadarkoli, kar zagotovo mora biti naš cilj, v prihodnjih letih osvojiti pokal narodov – to je do zdaj še neosvojena zadeva v moških smučarskih skokih –, bomo morali imeti večji nabor tekmovalcev. Pa ne samo to.
Tukaj gre tudi za kvote nastopov v svetovnem pokalu. Avstrijska reprezentanca, ki je znana po tem, da tudi v ozadju na ravni celinskega pokala, FIS-pokala in mladinskih ravni dela zelo dobro, ima pravzaprav ves čas sedem tekmovalcev v svetovnem pokalu. Mi jih imamo pet in ta manko dveh kakovostnih tekmovalcev nam za ta rezultat v tem trenutku manjka. Prav gotovo bo treba delati na tem, da tako kvoto dobimo skozi mladinsko svetovno prvenstvo in tudi bistveno bolj skozi celinski pokal, če želimo ta cilj v prihodnosti doseči.
Vodja panoge za smučarske skoke in nordijsko kombinacijo pri SZS Gorazd Pogorelčnik vidi v uspehih veliko potrditev, hkrati pa tudi jasen znak za nadgradnjo sistema.
Foto: Aleš Fevžer
Po eni strani je sreča, da so ti naši vrhunski skakalci še mladi in da je nekaj časovnega manevrskega prostora, če se na primer kdo od mlajših priključi čez nekaj let in se naredi močna ekipa. A kljub vsemu bo treba nekaj spremeniti, ker rezultati v ozadju niso takšni, kot bi si želeli.
Zadaj je dobra generacija. Mogoče se to ni pokazalo na mladinskem svetovnem prvenstvu. Kaj bomo naredili drugače? Predvsem to, da tistih tekmovalcev, mladincev, ki so nekje na meji prehoda med mladinske in članske kategorije, ne bomo po domače rečeno ujčkali na tekmah nižje ravni, torej na tekmah alpskega pokala, ampak jih bo treba prej izpostaviti močnejšim ravnem tekmovanj. To pomeni celinskemu pokalu in FIS-tekmovanjem, saj je tudi ta tretja raven postala precej močna.
Če želimo, da bodo ti tekmovalci rasli, si lahko to vsaj v določenih obdobjih pri mladincih privoščimo. Takrat, ko so resnično na visoki ravni, jih pošljemo v ogenj na še višje ravni. Če jim forma upade, kar se dogaja, saj so ta nihanja pri mladincih še relativno velika, jih potem spet potegnemo nazaj na nižjo raven. Ko pridejo spet na svojo optimalno raven v nekem določenem obdobju, jih znova pošljemo na višjo raven.
To je edini način, da bodo resnično pridobili izkušnje, ki jih potrebujejo, in da bodo tekmovali z najboljšimi vrstniki na svetu. Najboljši Avstrijci, najboljši Nemci in najboljši iz nekaterih drugih nacij že tekmujejo na tekmah celinskega pokala, nekateri celo že na tekmah svetovnega pokala. Videli smo, da sta letos dva mladinca osvajala stopničke v svetovnem pokalu, eden od njiju pa celo medalje na olimpijskih igrah.
Glede na to, da imamo res močan sistem, v katerem 32 tekmovalcev trenira skoraj 365 dni na leto, imajo ti tekmovalci odlične pogoje. Imamo skakalnico v Kranju in odlične pogoje v Planici. V zadnjem obdobju se je celo zgodilo, da so v zadnjem mesecu dni tudi Avstrijci in Nemci prihajali na treninge v Planico, ker doma niso imeli možnosti trenirati na veliki skakalnici. Mi imamo to možnost vsak dan in seveda tudi pogoje, ki jih imamo zadnjih deset let. To je treba izkoristiti.
Vidi se napredek znotraj smučarskih skokov v Sloveniji. Prvič skozi sistem, drugič pa seveda tudi skozi odlične pogoje, ki jih imamo. Vedno pa je tako, da sistem sestavljajo ljudje in da marsikateri rezultat, ki ga dosegamo, ni le plod sistema, ampak ljudi, ki znotraj sistema delajo. Tukaj govorimo o vseh trenerjih, ki so v tem trenutku na spisku reprezentančnih selekcij – da so, bom rekel, pravi ljudje na pravih mestih.
Foto: Aleš Fevžer
Bo potrebna pri kakšnih selekcijah nadgradnja?
Zagotovo bo treba kakšno selekcijo nadgraditi, ker tudi druga raven tekmovanj postaja tako močna, da si verjetno v prihodnje ne bomo mogli več privoščiti, da bomo po svetu hodili samo s trenerjem in pomočnikom. Tukaj bomo morali dodati še enega človeka, ki bo pokrival določena področja. Vemo pa, da so ta področja v smučarskih skokih zelo pomembna, tako kot na primer v formuli 1, kjer je sama oprema izjemno pomembna. Zato bomo morali dobiti človeka, ki bo na eni strani asistiral trenerju, na drugi strani pa se bo znotraj ekipe ukvarjal tudi s tem področjem. To je ena od prioritet, ki jih moramo doseči za naslednjo sezono.
Druga stvar, ki je prav tako zelo pomembna, pa je, da tega letos zagotovo še ne bomo uvedli, čeprav je bilo to zapisano v strategiji. Ker je število tekmovalcev v članski kategoriji v tem trenutku mogoče malce prenizko, tudi kakovost ni dovolj visoka, bo treba oblikovati še tretjo člansko reprezentančno selekcijo. Obstajajo tri ravni članskih tekmovanj in če jih hočemo vse kakovostno pokrivati, bomo morali to selekcijo v prihodnjih letih zagotovo vzpostaviti.
Ali ste se o tem pogovarjali tudi z Goranom Janusom, ki vodi B-reprezentanco?
Obstaja možnost, da se bomo morali še nekajkrat usesti, se pogovoriti in videti, kaj bo najboljša možnost (pogovor je bil prejšnji teden, op. p.). Obstaja pa možnost, ne ravno kakšnih zamenjav, ampak določenih rotacij, kot je to na primer v avstrijskih skokih. Ko je nekdo zelo dolgo časa na enem mestu, se zadeva normalno rotira. Mladi trenerji potem prihajajo na višje položaje, medtem ko starejši trenerji z izkušnjami svoje znanje in vse te izkušnje prenašajo na mlajše kategorije tekmovalcev.
Kako pa na to gledajo v tujini? Zagotovo vam privoščijo rezultate, kot jih dosegata Domen in Nika Prevc. A po drugi strani je treba dodati, da se ve, od kod prihaja glavni kapital v smučarske skoke. Verjetno jim ni ravno v interesu, da slovenski skakalci tako izrazito briljirajo.
Morda Mednarodni smučarski zvezi v tem trenutku to zagotovo ni v prid. Ampak kljub temu menim, da bi se morali glede na to, kakšne so gledanosti televizijskih prenosov pri nas v Sloveniji in kako so smučarski skoki z vso svojo tradicijo pri nas postali eden najpomembnejših športov, vprašati – pa ne govorim samo o ljudeh iz Mednarodne smučarske zveze, ampak na splošno o vodilnih ljudeh in vodilnih kadrih v tujih nacijah –, na kakšen način nam je v vseh teh letih uspelo narediti ta preboj, čeprav vemo, da je to šport, ki nima v ozadju nekih širših množic ali rekreativnega zaledja, pa se je to kljub temu zgodilo.
Verjamem pa, da bi se z neko pametno strategijo dalo tudi v tujini spraviti smučarske skoke na bistveno višjo raven.
Gre pač za adrenalinski šport in šport s tradicijo, ki ga gradimo že stoletje ali pa še malce več. Tukaj pa ne gre le za smučarske skoke kot take, ampak tudi za tradicijo Planice, v zadnjih letih pa tudi za tradicijo Ljubnega. Skozi vse te vidike se gradi panoga kot taka.
Seveda pa vemo, da brez rezultatov, v obdobjih, ko ti niso bili na tako vrhunski ravni, kot so zdaj, tudi gledanost našega športa ni bila tako visoka. Ko pogledamo gledanost v Sloveniji, ki je 15-, 20- in več kot 20-odstotna, ter jo primerjamo z drugimi državami, ki so veliko večje nacije, tam pa so te gledanosti pri treh, štirih ali petih odstotkih, so številke v tujini seveda povsem drugačne. Verjamem pa, da bi se to z neko pametno strategijo dalo tudi v tujini spraviti na bistveno višjo raven.
Torej Prevca nikomur ne gresta v nos?
Ne, ne. Mislim, da ne, ker tako Nika kot Domen nista le nacionalni zvezdi. Skozi aktivnosti Mednarodne smučarske zveze postajata vse bolj globalni zvezdi.