“Ko si na vrhu skakalnice, imaš jasen cilj. Ko pristaneš, je vse jasno,” je dejal Peter Prevc danes na poslovnem dogodku v Planici. Po njegovem mnenju je vztrajnost poleg želje in energije ključna za kariero šampiona. Veliko vrednot iz sveta športa lahko prenesemo tudi v gospodarstvo, so si bili enotni sogovorniki na konferenci Alpska disciplina: dodana vrednost z globalnim dosegom.
Konferenca o dodani vrednosti je danes v Planici odprla razpravo o znanju, inovacijah in globalnem dosegu slovenskega gospodarstva. Dogodek je izpostavil, kako lahko Slovenija svoje znanje, podjetnost, športno tradicijo in razvojne potenciale še odločneje pretvarja v izdelke, storitve in poslovne modele z višjo dodano vrednostjo. V ospredju je bil pomen ustvarjanja prebojnih zgodb v okolju, kjer se prepletajo vrhunski rezultati, tehnološki razvoj, podjetniška pobuda in mednarodna usmerjenost.
Prepoznavnost odpira vrata, ne ustvari pa posla
Tine Kračun, direktor Inštituta za strateške rešitve, je udeležence uvodoma nagovoril z mislijo, da je Slovenija na mednarodnih trgih vidna predvsem skozi zgodbe uspešnih podjetij in izvoznikov, ki v svet nosijo slovensko ime. Izpostavil je ugotovitve študije, ki jo je ISR pred leti pripravil za Ministrstvo za gospodarstvo in se je ukvarjala z dodano vrednostjo v slovenskem izvozu ter z načini njene krepitve. Mnoga slovenska podjetja ostajajo v sredini dobavnih verig in ne dosegajo dodane vrednosti, ki bi jo bila zmožna.
Tine Kračun: “Pogoj za uvrstitev v vrh dobavne verige in doseganje najvišje dodane vrednosti je lastna blagovna znamka.” Kračun je opozoril tudi na presenetljivo ugotovitev: na vrhu dobavnih verig so najpogosteje prav mikro podjetja.
Foto: Ana Kovač
Nataša Kos, namestnica direktorice SPIRIT Slovenija, je poudarila, da Slovenija svojo konkurenčnost gradi na znanju, osredotočenosti in kakovosti. Ob tem je poudarila, da “prepoznavnost sama po sebi ne zadostuje. Odpre vrata, ne ustvari pa posla,” ter dodala, da uspeh ustvarjajo podjetja z razvojem, vlaganji, ekipami in pogumom za vstop na nove trge.
“Planica nas uči, da so vrhunski rezultati plod discipline, znanja in poguma. Enako velja za slovensko gospodarstvo: strateško usmerjena podjetja z inovacijami in visoko dodano vrednostjo dosegajo globalni uspeh.”
Foto: Ana Kovač
Osrednji del konference so zaznamovale tri okrogle mize, ki so vsaka iz svojega zornega kota osvetlile vprašanje, kako nastaja dodana vrednost in kako jo lahko Slovenija učinkoviteje pretvarja v dolgoročno konkurenčnost.
O nastajanju dodane vrednosti v športu sta spregovorila Peter Prevc, eden najuspešnejših smučarskih skakalcev in predsednik OK Planica, ter Luka Steiner, predsednik Smučarske zveze Slovenije. Poudarila sta, da so športni uspehi rezultat dolgoročnega dela, vlaganj in podpore celotnemu športnemu okolju – od lokalnih klubov do vrhunske infrastrukture.
“Ko si športnik, vsi delajo zate, ko si pa v organizacijskem odboru, pa ti ti delaš za druge. Planica ni od včeraj. Dogodek kot tak ima tradicijo, se izboljšuje, izpopolnjuje, ljudje tu delajo s srcem – tudi za to sem se odločil za to funkcijo.”
Foto: Ana Kovač
“Če želimo takšne rezultate, moramo znati ceniti in podpirati okolje, iz katerega športniki prihajajo,” je poudaril Peter Prevc. Ob tem sta izpostavila pomen nadaljnjega razvoja, vlaganja v šport in javno-zasebnih partnerstev in dejstva, da športni dogodki takšnega formata pomembno krepijo tudi mednarodno prepoznavnost Slovenije.
Za Planico Prevc pravi, da je bila od nekdaj kot petzvezdični hotel. “Za vse je bilo tu vedno poskrbljeno.”
Foto: Ana Kovač
“Še bolj kot sledilci športnih rezultatov moramo biti podporniki športa,” je sklenil Luka Steiner in donos športa za gospodarstvo ocenil kot eno ključnih primerjalnih prednosti Slovenije, kar je Prevc ponazoril z lastnimi besedami: “Slovensko gospodarstvo morda ni največje, vendar smo v nišnih produktih sposobni narediti to, kar pol sveta reče, da se ne da.”
Navdihujoče podjetniške zgodbe iz športnega okolja
V drugem delu konference so predstavniki podjetij predstavili konkretne primere prenosa znanja iz športnega okolja v poslovni svet. Govorci so poudarili, da dodana vrednost nastaja tam, kjer se združujejo kakovost, razvoj in razumevanje uporabnika. V razpravi so sodelovali Sara Stepanjan, direktorica in lastnica podjetja TOPER, Jani Goltes, direktor podjetja Goltes, Boštjan Paradiž, direktor podjetja Vabo in predsednik Združenja slovenskih žičničarjev, ter Nino Žičkar, direktor MINT Sports.
Foto: Ana Kovač
Govorci so poudarili, da dodana vrednost nastaja tam, kjer se prepletajo kakovost, dobro poznavanje uporabnika, vlaganja v razvoj in dolgoročna vizija. Boštjan Paradiž je izpostavil pomen vlaganj v infrastrukturo in razvoja gorskih centrov, pri čemer je opozoril tudi na potrebo po bolj trajnostno usmerjenem turizmu z več poudarka na kakovosti kot množičnosti. Sara Stepanjan je poudarila, da podjetje TOPER gradi na kakovostnih in trpežnih izdelkih, ki niso podrejeni hitrim modnim spremembam, kar pomeni tudi bolj premišljeno in zahtevnejšo podjetniško pot.
Boštjan Paradiž: “Za razvoj Kop so bili pomembni trije vidiki: vizija, cilj in vztrajnost.”
Foto: Ana Kovač
Nino Žičkar je predstavil pristop podjetja MINT Sports, ki izhaja iz konkretnih potreb uporabnikov in razvija rešitve na podlagi njihove izkušnje, med drugim tudi inovativna športna očala z dioptrijo. Jani Goltes pa je izpostavil pomen podjetniškega razmišljanja, navduševanja mladih za ustvarjanje ter vlogo kadrov kot ključnega temelja pri gradnji prepoznavne blagovne znamke.
Jani Goltes: “Po končani strojni fakulteti sem imel možnost iti delat v podjetje ali pa kaj ustvariti v domači garaži. Na očetovo nesrečo sem se odločil za slednje.”
Foto: Ana Kovač
Sklepna razprava je odprla širši pogled na razvoj slovenskega gospodarstva. V razpravi sta sodelovala Petra Štefanič Anderluh, generalna direktorica Novartisa, in Peter Wostner z Urada RS za makroekonomske analize in razvoj. Govorca sta poudarila, da je ustvarjanje višje dodane vrednosti tesno povezano z inovativnostjo, razvojem in sposobnostjo prilagajanja globalnemu konkurenčnemu okolju.
Razvoj inovativnih zdravil izjemno kompleksen proces
Foto: Ana Kovač
Štefanič Anderluh je izpostavila, da je razvoj inovativnih zdravil izjemno kompleksen proces, saj zahteva usklajevanje več vzporednih procesov in ustvarjanje nečesa povsem novega. Ob tem je opozorila tudi na pomen ugodnega in predvidljivega poslovnega okolja, saj na investicijske odločitve multinacionalk vplivajo stroški surovin, dela in podpornih storitev ter splošna fleksibilnost okolja.
Wostner je poudaril, da med najuspešnejšimi slovenskimi podjetji izstopajo tista, ki znajo povezati operativno odličnost, učinkovit poslovni model in razvoj novih izdelkov ali rešitev, ki odgovarjajo na konkretne potrebe trga. Kot eno izmed perspektivnih področij je izpostavil tudi področja robotike, avtomatizacije in digitalizacije, kjer ima Slovenija znanje in potencial, a mora za dolgoročno konkurenčnost razvoj še dodatno okrepiti.
Poslovni dogodek je potekal v organizaciji Inštituta za strateške rešitve in SPIRIT Slovenija (s podporo Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport).