Vzlet letala F/A-18E super hornet s palube letalonosilke Abraham Lincoln. Foto: Reuters
Rubio je pred tem na zasedanju ministrov v Parizu ocenil, da se bo vojna nadaljevala še najmanj dva in največ štiri tedne, navaja ameriški portal Axios. Povedal je tudi, da so “resna pogajanja” z Iranom blizu, čeprav se Teheran doslej ni odzval na ameriški predlog mirovnega načrta in za zdaj komunicirajo le s sporočili prek posrednikov.
Oglas
Rubio je v izjavi po srečanju dejal tudi, da verjame, da ZDA lahko dosežejo svoje cilje v Iranu tudi brez napotitve kopenskih čet, čeprav te možnosti ni izključil. Več tisoč ameriških vojakov je že na poti v regijo, načrtovali pa naj bi tudi napotitev dodatnih 10.000 pripadnikov oboroženih sil.
Vprašanje kopenske invazije v Iranu v ZDA velja za zelo občutljivo vprašanje, zlasti zaradi dolgih in dragih vojn v Iraku in Afganistanu.
Rubio je tudi obsodil iransko blokado prometa skozi Hormuško ožino in načrte, da bi ladjam začeli zaračunavati prehod po tej pomorski poti. Hormuška ožina je ključna za izvoz energentov in drugih dobrin in surovin, njeno zaprtje pa je povzročilo hude pretrese na svetovnih energetskih in drugih trgih.
Poškodovana stanovanjska soseska v Aradu na jugu Izraela kot posledica iranskega napada. Foto: Reuters
Izrael širi napade
Izraelski obrambni minister Izrael Kac je napovedal razširitev izraelskih napadov na Iran, ki so odgovor na nadaljevanje iranskih raketnih napadov. Medtem ameriški mediji poročajo, da ZDA razmišljajo o napotitvi do 10.000 dodatnih vojakov.
Kac je še dejal, da sta s premierjem Benjaminom Netanjahujem večkrat pozvala Teheran, naj opusti raketne napade na izraelsko civilno prebivalstvo. Kljub opozorilom se napadi nadaljujejo, je dodal.
Izrael je bil v zgodnjih popoldanskih urah vnovič priča raketnemu obstreljevanju iz Irana. O škodi ali žrtvah za zdaj ne poročajo.
Izraelska vojska je zjutraj izvedla “obsežen val napadov” v “osrčju Teherana”, pri tem pa je napadla vladna poslopja. Iranski mediji so poročali o eksplozijah v iranskem glavnem mestu. Reševalci in gasilci so skušali najti ljudi, ki so ujeti pod ruševinami. Medtem so bile v Komu zadete tri stanovanjske stavbe, pri tem pa je bilo ubitih šest ljudi, poročajo lokalni mediji.
Stanovanjske stavbe so bile zadete tudi v mestu Urmia, glavnem mestu pokrajine Zahodni Azerbajdžan. Hamed Safari, generalni direktor uprave za izredne razmere v tej iranski provinci, je po poročanju Al Džazire dejal, da so bile “povsem uničene štiri stanovanjske stavbe”, pri tem pa je bilo, kot je dejal, ubitih in ranjenih več ljudi.
Washington razmišlja o napotitvi dodatnih sil
Ameriški mediji so poročali, da ameriško obrambno ministrstvo razmišlja o napotitvi do 10.000 dodatnih vojakov na Bližnji vzhod, da bi predsedniku Donaldu Trumpu ponudili več možnosti za vojaško delovanje, čeprav predsednik govori o mirovnih pogajanjih z Iranom.
Časopis Wall Street Journal, ki navaja uslužbence obrambnega ministrstva, seznanjene z načrti, poroča, da naj bi nove sile vključevale pehoto in oklepna vozila, poroča BBC. To bi bile enote, ki bi se pridružile okoli 5000 marincem in 2000 padalcem, ki jim je bil že odrejen odhod na Bližnji vzhod. Ni pa jasno, kje naj bi bile dodatne sile razporejene.
Žalovanje za žrtvami izraelsko-ameriških napadov v Iranu. Foto: EPA
Tarča napadov tudi Libanon
Izrael medtem nadaljuje bombardiranje Libanona. O eksplozijah poročajo iz južnih predmestij Bejruta, nad katerimi se vije dim. Reuters poroča, da je bila v zračnem napadu s tremi raketami zadeta stavba.
Ta teden je izraelski obrambni minister Izrael Kac dejal, da bodo izraelske sile prevzele nadzor nad velikim delom južnega Libanona, domnevno v okviru kampanje proti libanonskemu oboroženemu gibanju Hezbolah.
Izraelska vojska je prebivalce vasi Sažd na jugu sosednje države opozorila, naj nemudoma odidejo, saj jo bodo napadli. Prebivalci morajo glede na ukaz izraelske vojske oditi do reke Zahrani, 50 kilometrov severno od meje med Izraelom in Libanonom. Opozorilo o odhodu severno od te točke velja za vse prebivalce južnega Libanona.
Izraelski predstavniki govorijo o zasedbi celotnega ozemlja do reke Litani, nekateri pa omenjajo obsežnejšo okupacijo in govorijo o morebitni zasedbi kar 15 odstotkov libanonskega ozemlja, poroča Al DŽazira.
Oglas