Kakšna bo predstava delniških trgov v bližnji prihodnosti, bo odvisno predvsem od razpleta vojne v Iranu. Donald Trump je še pred kratkim zatrjeval, da je vojna skorajda že končana, zunanji minister Marco Rubio pa je po srečanju zunanjih ministrov skupine G7 izrazil pričakovanje, da bodo ZDA svoje cilje izpolnile v nekaj tednih. Jasno je, da dlje kot bo trajala vojna, slabše bo to za svetovno gospodarstvo, ki že močno občuti višje cene nafte in zemeljskega plina. Foto: Reuters
Če se zgodovina ponavlja, je zdaj koristno kupovati delnice ameriških tehnoloških podjetij. Indeks NASDAQ 100 se je namreč v prejšnjih šestih primerih vsakič, ko je izgubil več kot deset odstotkov, veličastno pobral in bil 12 mesecev pozneje prav vedno v lepem (povprečno 17-odstotnem) plusu. Foto: Reuters
Posledice nesmiselnega ameriško-izraelskega napada na Iran čuti ves svet. Na obzorju je stagflacija v slogu 70. let. Zelo visoke cene nafte (zaradi zaprtja Hormuške ožine je vsak dan na voljo 10 milijonov sodov nafte manj kot običajno) vlivajo strah pred inflacijo in nižjo (ali celo negativno) gospodarsko rastjo. Larry Fink iz BlackRocka (to je največji upravljavec premoženja na svetu) svari, da bi lahko cene nafte več let ostale pri zdajšnjih ravneh, izključil ni niti njene rasti do 150 dolarjev, kar bi, kot opozarja, povzročilo hudo recesijo. Skratka, smo na nevarni prelomnici in glede na vse, kar se dogaja, se zdi, da vlagatelji še ne verjamejo v najbolj črne scenarije, saj so delniški indeksi pravzaprav izgubili še malo. Nekatere številke so resda že zdaj impresivne: samo v tem mesecu (torej od začetka vojne) se je skupna vrednost delnic v indeksu S & P 500 znižala za 4,8 bilijona dolarjev, kar je več od letnega BDP-ja Japonske.
Oglas
Veličastnih sedem zdaj vodijo pot navzdol
Trump je z nekaj izjavami (najprej, da je vojna skoraj že končana, pozneje, da so pogajanja z Iranom zelo plodna) le za kratek čas prinesel preobrat v razpoloženju, kaj hitro je bila smer spet navzdol. Predvsem tehnološki sektor izgublja tla pod nogami in je zdaj že nižje kot lani ob aprilski razprodaji po Trumpovem dnevu osvoboditve. V zadnjem tednu se je indeks NASDAQ znižal za 3,23 odstotka, kar je največ po lanskem aprilu. Ker je od vrha oddaljen več kot 10 odstotkov, je NASDAQ zdaj uradno v območju popravka. Metine delnice so v enem tednu padle za 11 odstotkov, Micronove za 15, saj je opaziti vse močnejšo rotacijo iz proizvajalcev spominskih čipov. Vse delnice iz skupine Veličastnih sedem, ki so dolgo poganjale newyorške indekse v rekordne višave, so z izjemo Applovih letos izgubile več kot deset odstotkov. Tudi širši trg trpi – indeks S & P 500 se je ob krepki pocenitvi sektorja telekomunikacij (-7,2 %) v zadnjih petih trgovalnih dneh znižal za 2,1 odstotka, kar je bil njegov peti zaporedni minus na tedenski ravni. To je najdaljši negativni niz po letu 2022.
PREMIKI V ZADNJEM TEDNUDow Jones (New York)
45.166 točk (-0,9 %)
S & P 500 (New York)
6.368 točk (-2,1 %)
NASDAQ (New York)20.948 točk (-3,2 %)STOXX 600 (Evropa)
575 točk (+0,4 %)
DAX (Frankfurt)
22.300 točk (-0,4 %)
Nikkei (Tokio)53.373 točk (+0,01 %)SBITOP (Ljubljana)2.774 točk (-0,4 %)10-letne slovenske obveznicezahtevana donosnost: 3,62 % (+5 baz. točk)10-letne ameriške obveznicezahtevana donosnost: 4,43 % (+5 baz. točk)dolarski indeks100,2 točke (+0,7 %)EUR/USD
1,152 (-0,5 %)
EUR/CHF
0,9198 (+0,9 %)
bitcoin
66.600 USD (-3,9 %)
nafta brent112,6 USD (+1,0 %)zlato4.524 USD (-1,9 %)euribor (6-mesečni; 3-mesečni)2,502 %; 2,135 %
Evropske borze so jo zadnji teden odnesle bolje od ameriških. Vseevropski indeks STOXX Europe 600 je pridobil tretjino odstotka. Evropske države se različno odzivajo na krizo in na vse višje cene energentov. Italija je na primer uvedla davek na izredne dobičke energetskega sektorja, Španija pa se je odločila za nabor več ukrepov v času izrednih razmer, kamor sodi tudi nižji DDV na gorivo, elektriko, zemeljski plin in lesne pelete. Znižali so ga z 21 na 10 odstotkov, kar v praksi pomeni za približno 30 centov cenejši liter bencina. Na fotografiji utrinek torkovega dogajanja na borzi v Frankfurtu, kjer so začele kotirati delnice nemškega obrambno-tehnološkega podjetja Vincorion. Cena v javni prodaji (IPO) je bila 17 evrov na delnico, tečaj pa je bil ob koncu tedna odstotek nad to mejo. Foto: Reuters
Evrske obresti letos predvidoma trikrat navzgor
Oči niso uprte le v cene nafte, ampak tudi v državne obveznice. Njihove cene se opazno znižujejo, kar posledično pomeni vse višje zahtevane donosnosti. Pri ameriški 10-letni obveznici se je v tem mesecu donosnost zvišala za pol odstotne točke, na skoraj 4,5 odstotka, kar bi lahko za Trumpa že pomenilo točko preloma, kjer bo odnehal. Marčevski premik donosnosti za pol odstotne točke je največji enomesečni od leta 2022. To seveda vpliva še na preostale obrestne mere, kar prizadene slehernega potrošnika. Tudi evribor narašča, če je bil šestmesečni evribor konec februarja pri 2,128 odstotka, je zdaj že nad 2,5 odstotka. Posojila se bodo nedvomno podražila. Evropska centralna banka se bo naslednjič sestala 30. aprila. Trgi trenutno napovedujejo tri zvišanja obrestne mere. Ker bo verjetno že ta mesec inflacija spet presegla ciljno vrednost dveh odstotkov, bi lahko svet ECB-ja ukrepal že na aprilski seji.
Zlato le začasno izgubilo sijaj?
Bitcoin je po nekaj spodbudnih tednih občutneje padel in je trenutno pri 66 tisoč dolarjih, torej približno tam kot na začetku vojne v Iranu. Zlato se je v marcu pocenilo za 15 odstotkov, a je treba upoštevati, da se je prej več mesecev zapored silovito dražilo, zato je unovčevanje dobičkov logično. Na popravek navzdol vplivajo tudi pričakovanja, da bodo centralne banke v inflacijskih razmerah prej višale obrestne mere kot nižale. Upoštevati je treba še, da so bili večji vlagatelji prisiljeni likvidirati nekatere pozicije pri preostalih naložbah, zato jim zlato služi kot priročen vir likvidnosti. Vseeno številni dejavniki, ki govorijo v prid nadaljnji rasti cen plemenitih kovin, ostajajo. Zaradi vojne v Iranu se bo namreč nadaljevalo državno trošenje, s čimer bodo že tako visoki proračunski primanjkljaji še višji, Kitajska pa se želi še naprej odmakniti od dolarskih naložb, kar pomeni prodajanje ameriških obveznic in v precejšnji meri tudi krepitev zlatih rezerv.
Letos je na borzah predvsem opazna pocenitev tehnoloških delnic, ki so prej veljale za močno precenjene, zdaj pa se je njihova premija na širši trg, merjeno s pričakovanim kazalcem P/E, znižala in je trenutno najmanjša po januarju 2019.
Oglas