Cvetna nedelja je zadnja nedelja pred veliko nočjo, ko krščanski verniki blagoslavljajo v šope ali butare povezano pomladansko zelenje ali oljčne veje, kar je razširjeno po vsej Evropi že od 9. stoletja dalje.
Praznik obuja spomin na Jezusov slovesni prihod v Jeruzalem, kjer so ga ljudje pozdravljali z oljčnimi in palmovimi vejami ter ga slavili kot kralja. Ta prizor simbolizira veselje in upanje, a hkrati napoveduje tudi dogodke, ki sledijo – od zadnje večerje do križanja.
V Sloveniji ima cvetna nedelja poseben značaj. Verniki v cerkev prinašajo butare, oljčne vejice ali drugo zelenje, ki jih duhovnik blagoslovi. Te butare, pogosto bogato okrašene, predstavljajo življenje, pomlad in zaščito doma. Po stari ljudski navadi jih ljudje odnesejo domov in jih shranijo kot simbol blagoslova ter varstva pred nesrečami.
Praznik ni le verski obred, temveč tudi kulturni dogodek, ki povezuje družine in skupnosti. Na podeželju se še vedno ohranjajo tradicionalne obrti izdelovanja butar, kar daje cvetni nedelji poseben, skoraj praznični utrip.
Cvetna nedelja tako združuje dve plati – veselo pričakovanje in tiho pripravo na velikonočne dogodke. Je opomnik, da se za trenutki slavja pogosto skrivajo tudi preizkušnje, a prav skozi njih prihajata upanje in nova priložnost.