Mavrahi oziroma užitni smrčki so ena najbolj okusnih in zato najbolj cenjenih gob v kulinariki, prav v tem času pa se je začela njihova sezona. Pri njihovem nabiranju je potrebna tudi previdnost, saj jih lahko hitro zamenjamo z nevarnimi dvojniki.
Kje najpogosteje rastejo mavrahi?
Izkušeni gobarji pravijo, da boste največ sreče z iskanjem imeli ob rekah, potokih in jezerih, ker imajo mavrahi radi peščena oziroma prodnata tla, obetavna lokacija so tudi poplavni gozdovi.
Pogosto rastejo v sadovnjakih, sploh med starimi sadnimi drevesi, nekateri pa jih najdejo celo v svojih kompostnikih in visokih gredah, ker jim prijajo vlažna, rahla tla z veliko organske snovi, kot so razpadajoč les in listje.
Foto: Shutterstock
Mavrahi ne marajo goste sence, zato jih boste globoko v gozdu verjetno zaman iskali, več možnosti je ob gozdnih robovih. Pogosto rastejo tudi na območjih požarov in sečnje.
Sezona mavrahov običajno traja od marca do maja, v lov se odpravite po dežju in ob toplejšem vremenu. Če oziroma ko najdete njihovo rastišče, pa si ga le zapomnite, saj mavrahi pogosto več let rastejo na istem mestu.
Nikar ne uživajte surovih
Mavrahi morda na prvi pogled niso najbolj privlačni, a to več kot nadomestijo s svojo sijajno aromo, zaradi katere pri pripravi ne potrebujejo veliko dodatkov, da bi zasijali.
Pred uživanjem jih je treba toplotno obdelati.
Foto: Shutterstock
V vsakem primeru jih je treba toplotno obdelati, saj surovi vsebujejo majhno količino toksinov, ki lahko povzročijo prebavne težave. Na trgu je mogoče naleteti tudi na sušene, saj je to učinkovita metoda konzerviranja, a tudi za te velja, da jih je treba po tem, ko smo jih namočili, še toplotno obdelati.
Kako ločiti mavrahe od strupenih hrčkov?
Previdni morate biti tudi pri nabiranju. V približno enakem obdobju rastejo tudi pomladanski hrčki, ki so mavrahom precej podobni, a so smrtno strupeni. Nevarni niso le ob uživanju, težava je tudi v tem, da so strupene snovi, ki jih hrček vsebuje, hlapljive in se z njimi lahko zastrupimo že, ko jih pripravljamo, na primer kuhamo ali pečemo.
Pomladanskega hrčka od užitnega smrčka ločimo predvsem po vijugah na klobuku. Te vijuge so pri smrčkih oziroma mavrahih podobne čebeljemu satovju, robovi lukenj so ostri, medtem ko so pri hrčku vijuge bolj blage, podobni so možganom.
Strupeni pomladanski hrček, ki se od mavrahov razlikuje po bolj blagih vijugah, podobnih možganskim.
Foto: Shutterstock
Ob pomladanskem obstajajo tudi druge vrste hrčkov, na primer orjaški, in nekateri jesenski, ki jih ni mogoče zamenjati z mavrahi, saj mavrahi jeseni ne rastejo.
Prav tako obstaja več vrst mavrahov oziroma smrčkov, ki pa vsi rastejo spomladi. Najbolj znan je užitni, ob njem pa so še koničasti, visoki, praški … Za vse velja, da so pogojno užitni in jih je treba pred uživanjem toplotno obdelati.
Preberite še: