Naroči
se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!
Razmah umetne inteligence je nadpovprečno osrečil državo, katere edini prispevek je srečno naključje, ki ji je namenilo pravo ime in še bolj pravo spletno domeno. Angvila si s prodajo domen .ai zagotavlja že polovico proračunskih prihodkov.
Nekatere države je Zemlja obdarila z naravnim bogastvom, kot so diamanti, nafta, baker ali celo ptičji iztrebki. Druge države so bogastvo ustvarile same, denimo v obliki izobražene delovne sile, kompleksne infrastrukture in delujočih sistemov. Majhni skupini držav pa se je nasmehnila sreča ob poimenovanju, ko so državam delili vrhnje domene v internetu. Slovenija je dobila povsem solidno .si, Hrvaška .hr in Portugalska .pt. Te v glavnem uporabljajo posamezniki, organizacije in podjetja, ki so z omenjenimi državami povezani, saj se iz .pt ne da narediti kakšne zelo uporabne mednarodne besedne igre. Ne, Portugalska na loteriji imen ni zadela glavnega dobitka.
Angvila je britansko čezmorsko ozemlje, ki leži v Malih Antilih v Karibskem morju, približno 20 kilometrov severno od otoka Svetega Martina. Na nizozemskem delu otoka je registracija domene .sx povsem običajna nišna dejavnost, saj lahko domeno registrira kdorkoli na svetu, na leto pa stane okrog 30 evrov. Trenutno je aktivnih okrog 10.000 domen .sx, registriranih pa jih je bilo približno 25.000. Povsem spodobno za nizozemski del otoka, ki ima 45.000 prebivalcev.
Nekaj deset kilometrov severneje so razmerja povsem drugačna. Na Angvili, ki ima 15.000 prebivalcev, je registriranih in aktivnih okoli milijon domen, cene za najbolj zaželene pa dosegajo več sto tisoč dolarjev. Razlog je seveda simpatična domena .ai, ki je v svetu umetne inteligence obnorela svet. Tudi Angvila je odprla registracije vsem zainteresiranim posameznikom, zato Google Search od leta 2023 domene .ai ne šteje več kot povezane z državo. Z drugimi besedami, vsebinsko .ai obravnava enako kot .com. Enako velja tudi za .fm, .me, .tv in .nu.
Štirideset let stara ureditev
Leta 1985 so bile državam podeljene prve dvočrkovne domene. Američani so dobili .us in jo takoj začeli ignorirati, Britanci so dobili .uk, čeprav bi jim po pravilih pripadala .gb, in jo vzeli za svojo, Izraelci pa .il. V naslednjih letih so domene dobile vse države, pri čemer so za ime vzeli kar dvočrkovne kratice po standardu ISO 3166-1 alfa-2. Te so dodeljene državam, ozemljem in drugim pomembnim geografskim območjem, zato bomo med njimi našli tw za Tajvan in že omenjeno ai, čeprav Angvila ni neodvisna država, temveč britansko ozemlje.
Leta 1989 je v svojih zadnjih izdihljajih domeno .yu dobila tudi Jugoslavija, Slovenija pa kmalu leta 1992 po osamosvojitvi .si. Prve domene .si v resnici ni, ker so samodejno prenesli deseterico slovenskih domen, ki so bile predtem registrirane pod .yu. Prve domene so bile hkrati ki.si (Kemijski inštitut), arnes.si, aster.si, ijs.si, zrc-sazu.si, izum.si, pasadena.si, hermes.si, uni-lj.si, uni-mb.si. V prvih letih je bila registracija domen .si omejena na pravne osebe s prisotnostjo v Sloveniji, po letu 2005 pa je Arnes liberaliziral registracije, ki so danes na voljo vsakomur, in odpravil tudi nekaj omejitev pri dovoljenih znakih in dolžini imen. Po letu 2010 lahko vsebujejo domene tudi razširjene znake (denimo šumnike) in so lahko tudi dvočrkovne (pred tem so morale imeti najmanj tri znake, z izjemo podedovane ki.si).
Danes je podeljenih okoli 300 dvočrkovnih vrhnjih domen, čeprav je držav približno 200. Nekatere domene pripadajo večjim entitetam, kot je Evropska unija (.eu), druge kopici bolj ali manj samostojnih ozemelj, ki niso države, kot je Sveta Helena ali pa francosko antarktično ozemlje. Dodatno njihovo število povečujejo nelatinične domene, ki jih nekatere države uporabljajo paralelno, denimo .рф ali . 中国.
Angvili po standardu ISO 3166-1 alfa-2 pripada domena .ai, a prav lahko bi bilo drugače. Še preden je obstajal moderni internet, je bila dvočrkovna koda ai dodeljena francoski koloniji Afars in Isas, ki se je leta 1977 osamosvojila kot Džibuti z novo kodo dj. Desetletje pozneje je Džibuti dobil domeno .dj, Angvila pa .ai. Sekira ji je padla v med, Džibutiju pač ne.
Milijonski dobitek
Redko se zgodi, da bi premier kakšne države svečano oznanil, da so registrirali milijon vrhnjih domen te države. To je 20. januarja letos storila angvilska premierka Cora Richardson Hodge.
Najpopularnejše domene .ai se prodajajo za vrtoglave zneske. Ameriški poslovnež in soustanovitelj HubSpota, Dharmesh Shah, je lani za domeno you.ai odštel 700.000 dolarjev. To je ekstremni primer, saj je Shah toliko plačal za prenos lastništva nad obstoječo domeno, medtem ko sveže registracije novih domen stanejo 150–200 dolarjev za dve leti (prvo leto je običajno cenejše), kar je precej več od slovenskega desetaka. Dragi sta bili tudi domeni cloud.ai (600.000 dolarjev) in law.ai (350.000 dolarjev).
Površen izračun pokaže, da bi moral milijon registriranih domen v državno blagajno Angvile prinesti kakšnih 100 milijonov dolarjev, kar za otok s 16.000 prebivalci ni zanemarljivo. Del si seveda odščipnejo tuji registrarji, nekaj gre za stroške, a velikostni razred drži. Leta 2024 je prodaja domen v proračun prinesla 39 milijonov ameriških dolarjev, kar je predstavljalo 23 odstotkov vseh proračunskih prihodkov. Natančnih številk za leto 2025 še ni, po prvih podatkih pa je znesek presegel 70 milijonov ameriških dolarjev. Leta 2026 naj bi že polovico proračuna pokrila prodaja domen.
Neugledne domene
Tokelau je nudil verjetno najbolj znane brezplačne domene .tk, kar je hitro pritegnilo pozornost spletnih prevarantov. Na enak način je bilo mogoče dobiti tudi domene .cf (Centralnoafriška republika), .ga (Gabon), .gq (Ekvatorialna Gvineja) in .ml (Mali). Brezplačno registracijo je nudilo nizozemsko podjetje Freenom.
Leta 2021 je bilo registriranih že 20 milijonov domen .tk in približno štiri milijone na vsaki izmed preostalih vrhnjih domen. Raziskave so kazale, da so poleg domen .com in .xyz to najbolj zlorabljene domene, saj je na njih največji delež zlonamernih spletnih strani.
Meta je nato leta 2023 v Kaliforniji tožila Freenom in njegove podružnice. Novembra 2023 je ICANN registrarju OpenTLD, ki je povezan s Freenomom, odvzel pristojnosti za registracijo domen. Nadzor nad vrhnjo domeno .tk je prevzela država Tokelau, ki je ustanovila podjetje v javno-zasebnem partnerstvo za registracijo domen dot.tk.
Angvila sama ni zmožna skrbeti za to infrastrukturo, zato so leta 2024 sklenili petletno pogodbo s podjetjem Identity Digital, ki skrbi tudi za domene .org, .au (Avstralija) in Portoriko (.pr). Po dostopnih podatkih si Identity Digital odškrne desetino cene registracije nove domene .ai, saj dogovor predvideva deljenje prihodka in ne odprodaje celotne vrhnje domene .ai.
Na Angvili želijo odgovorno gospodariti z nepričakovanim virom prihodkov. V prihodnjih letih nameravajo zgraditi novo letališče, izboljšati dostop do zdravstvene oskrbe, ki bo za starejše od 70 let brezplačna, in zgraditi drugo javno infrastrukturo. Prihodki predstavljajo dobrodošel mehanizem za diverzifikacijo gospodarstva Angvile, ki je pred tem v nezdravi meri temeljilo na turizmu.
To je prepoznal celo Mednarodni denarni sklad (IMF), ki je že leta 2024 analiziral vpliv domen .ai na Angvilo. Ugotovili so, da je tedaj turizem predstavljal 37 odstotkov BDP, zato bodo dodatni prihodki od prodaje domen izjemno dobrodošli, če se le tehtnica ne bo preveč nagnila v obratno smer.
Tu smo že bili
V neki drugi dobi interneta je na isti loteriji zadel tihomorski otok Tuvalu, ki ima domeno .tv. Leta 1998 so z ameriškim VeriSignom podpisali ekskluzivno pogodbo, po kateri je v zameno za dva milijona dolarjev letno, kar so kasneje dvignili na pet milijonov dolarjev, VeriSign v celoti upravljal (in služil) z domeno .tv. Dogovor je bil kasneje tarča številnih kritik, čeprav je tudi leta 2019 Tuvalu še vedno ustvaril devet odstotkov proračunskih prihodkov iz prodaje domen. Poudariti je treba, da boljše možnosti ni bilo, saj so radodarnejše ponudbe padle v vodo. Neko kanadsko podjetje je ponujalo celo 50 milijonov dolarjev (za upravljanje do leta 2048), kalifornijski Idealab pa prav toliko za deset let. Iz dogovorov zaradi finančnih težav podjetij na koncu ni bilo nič.
Število domen .ai se je močno povečalo po izidu ChatGPT novembra 2022.
2018 – 48.000
2019 – 62.000
2020 – 86.000
2021 – 124.000
2022 – 144.000
2023 – 354.000
2024 – 570.000
2025 – 1.000.000
Finančni minister Tuvaluja Lotoala Metia je pred 20 leti dejal, da so domeno VeriSignu odprodali za »nekaj fičnikov«. V resnici je VeriSign leta 2001 odkupil obstoječe pogodbe in izpogajal nižje zneske. Pogodbo so leta 2011 podaljšali še za 10 let, nato pa leta 2021 sklenili novo s podjetjem GoDaddy. Ta naj bi državi zagotavljala okoli 10 milijonov dolarjev letno. Ob precej večji popularnosti .ai je dogovor soliden.
Omenjeni domeni sta največja zaslužkarja, a seznam mednarodno privlačnih domen, ki so večinoma registrirane zunaj matične države, je daljši. Na podoben način so svetovno javnost poskušali pritegniti tudi v Črni gori (.me), Mikroneziji (.fm), na Islandiji (.is) in v Tongi (.to), regionalno pa še v državici Niue (.nu, kar v skandinavskih jezikih pomeni zdaj). Tudi slovenska domena ima zaradi svojega pomena v romanskih jezikih potencial. Največ je domen .me (približno milijon) in .nu (200 tisoč).
Prihodnost je negotova
Za zdaj se zdi, da ima .ai svetlo prihodnost, a se utegne to hitro spremeniti. Največji igralci na področju umetne inteligence, denimo OpenAI, DeepMind in Meta, ne uporabljajo domene .ai. Tudi od domene .tv so na Tuvaluju pričakovali veliko in precej tudi dobili, a se nikoli ni zares uveljavila. Edina zares globalno prepoznavna domena je twitch.tv, druga skrajnost pa so vse domene .co.tv, kjer je bilo prevarantov toliko, da jih je Google v iskanju preprosto nehal prikazovati. Tokelau pa je ugled .tk popolnoma zapravil, ker so na njej gostovali večinoma prevaranti.
V glavah ljudi so na internetu še vedno v glavnem domene .com, vse ostalo je eksotika. Domene so bile za iskanje vsebin najpomembnejše, ko so še obstajali imeniki in primitivni iskalniki, Googlovo iskanje pa jih je že precej relativiziralo. Utegne se zgoditi, da bodo v svetu umetne inteligence, ko nam bodo informacije iskali in stregli Gemini, Claude in ChatGPT, domene postale popolnoma postranske. Še vedno bodo obstajale, še vedno se bodo kupovale, a morda ne bodo imele nobenega prestižnega statusa in bodo zgolj tehnični pripomoček za brskanje po spletu.
Mogoč je ugovor, da bodo velika podjetja nakupila domene, da bi preprečila, da bi se na njih ugnezdila konkurenca ali zgolj prevaranti. A vrhnjih domen je že toliko, da postaja to sizifovo delo. Tak primer je open.ai, ki je registrirana, a na njej ni nič – ker za to tudi ni potrebe.
Prekletstvo otoka Nauru
Verjetno nobena druga država ni v tako kratkem času prehodila poti od revščine do ekstremnega bogastva in nato padla v še hujšo revščino kot Nauru. Otok v Pacifiku so ptice milijone let uporabljale kot postajališče, zato je bil prekrit z debelimi plastmi iztrebkov, poimenovanimi gvano, ki so bili bogati s fosfati.
V 60. in 70. letih so na otoku, ki je leta 1968 postal neodvisen, množično kopali fosfate in jih izvažali. Nekaj let je bil Nauru ena najbogatejših držav na svetu, njegov bruto družbeni proizvod na prebivalca je bil drugi najvišji na svetu. Izjemno bogastvo so trošili za luksuz in vlagali v vprašljive projekte. Ko je zalog fosfatov zmanjkalo, je priliv denarja usahnil, po kratki epizodi pralnice denarja pa je država pred 30 leti bankrotirala.
Danes je Nauru ena najrevnejših držav na svetu, kjer je 70 odstotkov površja neprimernega za življenje, hrano pa uvaža iz tujine. Večina prebivalcev živi od socialne pomoči, država pa je močno odvisna od mednarodne pomoči.
Nauru danes prekrivajo apnenčaste strukture, ki so ostale po odkopavanju gvana.