GZS je že pred dvema tednoma sklical prvi strateški svet za energetski prehod, na katerem so skupaj z energetsko zbornico in predstavniki podjetij pod okriljem ministra za energijo začeli usklajevati potrebne ukrepe. Foto: BoBo/Žiga Živulović ml.
Minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer je po sestanku predstavnikov vlade in gospodarstva o energetski krizi zaradi vojne na Bližnjem vzhodu poudaril, da se vsaka kriza najhitreje pokaže v energetiki, zato mora država ukrepati hitro in usklajeno. Poudaril je, da je bilo kljub predvolilnemu času v zadnjih tednih izvedenih več ključnih potez, ki so stabilizirale trg naftnih derivatov in zmanjšale tveganja za gospodarstvo.
Oglas
Kumer je povedal, da se je Slovenija odzvala s štirimi sklopi ukrepov. Najprej je vlada posegla v cene tam, kjer je imela pristojnost, z znižanjem trošarin in CO2 dajatev, kar je ublažilo dvige na bencinskih servisih. Nato je sledilo sproščanje cen na avtocestah in večja fleksibilnost za trgovce, da so se lahko preusmerjali med različnimi prodajnimi mesti. Država je bila pripravljena uporabiti tudi blagovne rezerve, če bi se pokazale resnejše motnje pri dobavi. Ob tem so bili sprejeti operativni ukrepi z logističnimi združenji, da se je zagotovila neprekinjena oskrba bencinskih servisov, zlasti v obdobju, ko je cenovna metodologija povzročala močan čezmejni bencinski turizem.
“Škarje so se odpirale, ker smo imeli regulirano 14-dnevno ceno, države okoli nas pa sproščene trge. Tega zdaj ni več, odlok smo umaknili in logistika se umirja,” je povedal minister.
Po njegovih besedah je dogajanje opomin, da se mora Slovenija pripravljati tudi na najhujše scenarije. Izkušnje iz leta 2022 ostajajo ključen vir znanja: “Pobrisati moramo prah z ukrepov, ki so se takrat izkazali za učinkovite. Dialog z gospodarstvom poteka zelo aktivno in ni razloga za paniko. Želimo se pripraviti na to, kar prihaja.”
Kumer ocenjuje, da je Slovenija trenutno bistveno bolje pripravljena kot v preteklih krizah, predvsem na področju elektrike in zemeljskega plina, saj so skladišča polna, ni večjih remontov, trgovci pa imajo boljši položaj kot pred dvema letoma. Pri naftnih derivatih je bil narejen hiter in nujen odziv, ki je po njegovih besedah stabiliziral razmere.
Vlada medtem pripravlja nov sveženj ukrepov, ki naj bi bil že ta teden sprejet na seji. Zajel bo tudi podporne mehanizme za podjetja. “Želimo, da je zakonodaja pripravljena takoj, ko bo začel delovati novi sklic državnega zbora. Ukrepe pripravljamo skupaj z gospodarstvom, predlogi GZS-ja so vključeni,” je dejal minister in poudaril, da se Slovenija intenzivno vključuje tudi v dogovore na ravni EU-ja, saj so številni ukrepi, tako kot leta 2022, učinkovitejši, če se sprejmejo usklajeno. Poleg tega si vlada prizadeva za razširitev evropskih shem državne pomoči, predvsem CISAF, ki omogoča hitro pomoč najbolj izpostavljenim sektorjem. Med prioritetami so tudi podaljšanje sheme za posredne stroške in zmanjšanje prispevkov za OVE, kar bi neposredno znižalo stroške podjetjem.
“Naš cilj je hiter, operativen zakon in stabilna, cenovno konkurenčna oskrba z energijo tudi v prihodnjem letu. Kjer je mogoče, bomo uporabili ciljane ukrepe, ker posameznim podjetjem prinesejo več kot enotni, razpršeni pristopi,” je sklenil Kumer.
Slovenija med najbolj energetsko odvisnimi državami
Glavni ekonomist GZS-ja Bojan Ivanc je opozoril, da je Slovenija med najbolj energetsko odvisnimi državami v EU-ju, saj skoraj polovico vseh potreb pokriva z uvoženimi naftnimi derivati in zemeljskim plinom. Kot pravi, trenutna kriza na Bližnjem vzhodu za Slovenijo ne predstavlja resnega tveganja prekinitve dobave, je pa zato cenovno tveganje zelo izrazito.
Rast svetovnih cen nafte in plina se namreč takoj prelije tudi na evropske trge, pri čemer dodatne pritiske povzročajo napadi in zapore v Hormuški ožini, preusmerjanje ladijskih poti ter zaprtje več rafinerij na Bližnjem vzhodu. Zaradi tega so se cene nafte dvignile nad 100 dolarjev za 159-litrski sodček, stroški predelave pa so poskočili na okoli 40 dolarjev, kar potiska navzgor tudi cene derivatov v našem delu Evrope.
Močno so se podražile tudi prihodnje dobave zemeljskega plina, potem ko je Katar zaradi napadov razglasil višjo silo. Cene za evropski trg so za naslednja četrtletja narasle z okoli 30 na 50 evrov za megavatno uro, višje pa ostajajo tudi napovedi za leto 2027. Elektrika se je za Slovenijo v drugi polovici letošnjega leta podražila za od 35 do 40 odstotkov, za leto 2027 pa za približno četrtino.
Najbolj prizadeti so po Ivančevih besedah kmetijstvo, prehranska industrija, prevozništvo, širša predelovalna industrija ter trgovina, saj se stroški goriv, plina, embalaže in logistike hitro prenašajo v cene, hkrati pa potrošniki zaradi draginje odlašajo nenujne nakupe. Zaradi vztrajanja visokih cen je Ivanc dvignil tudi napoved inflacije, ki naj bi letos dosegla 3,4 odstotka, prihodnje leto pa 2,7 odstotka. Mednarodne institucije medtem že znižujejo napoved gospodarske rasti za evrsko območje, saj se stroški energije vse hitreje prelivajo v gospodarstvo in pritiskajo na podjetja ter gospodinjstva.
Zadnje sveže ocene OECD-ja, ECB-ja in Oxford Economics so pokazale, da naj bi se rast BDP-ja v območju evra znižala za 0,4 odstotne točke v 2026, na okoli 0,8 odstotka, rast cen pa naj bi se pospešila na okoli od 2,6 do 2,9 odstotka. “Za Slovenijo predvidevam, da se bo povprečna rast cen povišala z 2,3 na 3,4 odstotka v 2026, v 2027 pa z 2,3 na 2,7 odstotka. Revizijo napovedi realnega BDP-ja bo Analitika GZS-ja oblikovala v kratkem,” je še dodal Ivanc.
Priprave gospodarstva na morebitno energetsko krizo
Generalna direktorica GZS-ja Vesna Nahtigal pa je pojasnila, da se gospodarstvo želi pripraviti na morebitno energetsko krizo pravočasno, še preden se razmere zaostrijo. GZS je že pred dvema tednoma sklical prvi strateški svet za energetski prehod, na katerem so skupaj z energetsko zbornico in predstavniki podjetij pod okriljem ministra za energijo začeli usklajevati potrebne ukrepe. Danes poteka že drugi tak posvet, ki po njenih besedah poteka umirjeno in brez panike, z jasnim ciljem pravočasno pripraviti rešitve.
Nahtigal poudarja, da se ukrepi, o katerih razpravljajo, opirajo na dobre prakse iz prejšnje energetske krize. Kot pravi, je bistveno, da ukrepi zajamejo tako mala in srednja podjetja kot tudi velike industrijske sisteme. Pri električni energiji, kjer ima Slovenija v primerjavi z več evropskimi državami še vedno zelo visoke cene, vidi največ priložnosti. Spomnila je na lani oblikovan mehanizem CISAF in nedavno sprejeti zakon o spodbujanju konkurenčnosti elektrointenzivne industrije, ki čaka na odobritev Evropske komisije. Ob tem GZS predlaga razširitev sheme povračila posrednih emisij ter podaljšanje sheme SPTE, ki se izteka. Za mala in srednja podjetja zbornica predlaga ponovno uvedbo cenovne kapice za elektriko ter nižjo obdavčitev energentov.
Podobni poudarki veljajo tudi za zemeljski plin. Zaradi hitrega dviga cen v zadnjem mesecu GZS predlaga kapico na ceno plina in ponovno uveljavitev interventnega zakona za pomoč podjetjem, ki se je izkazal kot učinkovit v obdobju po covidni krizi. Pozivajo tudi k znižanju dajatev, vključno s CO2 prispevki, zlasti pri pogonskih gorivih, kjer so podražitve v Sloveniji hitrejše kot v okolici. Po njenih besedah je mogoče pragmatično uporabiti tudi model iz Italije in Avstrije, kjer podjetja del stroškov goriva dobijo povrnjenih.
Člani vlade pripravljajo izhodišča za interventne ukrepe za krepitev odpornosti zaradi zaostrenih geopolitičnih razmer. Foto: BoBo/Žiga Živulović ml.
Delovni sestanek vlade
Člani vlade so že pred tem na delovnem sestanku začeli pripravo izhodišč za interventne ukrepe, ki so zaradi zaostrenih geopolitičnih razmer ključni za krepitev odpornosti države na področjih gospodarstva, prehranske varnosti, kmetijstva in energetike.
“Ti bodo sledili usmeritvam predsednika vlade Roberta Goloba, ki je že večkrat poudaril pomen pravočasnega, odločnega in usklajenega odzivanja države v razmerah povečane negotovosti, pri čemer mora biti v ospredju zaščita ljudi in gospodarstva,” so zapisali v kabinetu predsednika vlade.
Oglas