Na mesečni ravni so se marca najbolj podražili oblačila in obutev, znižale pa so se cene počitniških paketov in električne energije. Foto: BoBo
Po podatkih Statističnega urada RS (Surs) so se storitve v Sloveniji v primerjavi z marcem lani podražile povprečno za 3,7 odstotka, blago pa za 1,9 odstotka. Blago dnevne porabe je bilo dražje za 2,7 odstotka, trajno blago pa za 0,5 odstotka, medtem ko so se cene poltrajnega blaga v povprečju znižale za 0,1 odstotka.
Oglas
K letni inflaciji so največ, 0,7 odstotne točke, prispevale podražitve v skupini stanovanja, voda, električna energija, plin in druga goriva (za 5,8 odstotka). Za 0,5 odstotne točke so inflacijo višale višje cene hrane in brezalkoholnih pijač (za 2,6 odstotka), po 0,3 odstotne točke so dodale dražje zavarovalne in finančne storitve (za 9,5 odstotka) ter alkoholne pijače in tobak (za 5,3 odstotka), po 0,2 odstotne točke pa podražitve v skupinah zdravstvo (za 4,0 odstotka) ter restavracije in nastanitvene storitve (za 3,1 odstotka). Na drugi strani so inflacijo za 0,2 odstotne točke ublažile nižje cene v skupini prevoz (za 1,1 odstotka).
K marčevski inflaciji je medtem največ, 0,5 odstotne točke, prispevalo zvišanje cen oblačil in obutve, predvsem zaradi sezonske menjave kolekcij – oblačila so se podražila za 8,9 odstotka, čevlji in druga obutev za 3,7 odstotka. Po 0,1 odstotne točke so dodale višje cene zavarovanj, povezanih s prevozom (za 6,9 odstotka), ter goriv in maziv za osebna prevozna sredstva (za 2,7 odstotka), 0,2 odstotne točke pa še preostale mesečne podražitve.
Na drugi strani so inflacijo na mesečni ravni za 0,5 odstotne točke ublažile nižje cene počitniških paketov, ki so ob koncu zimske sezone padle za 12,7 odstotka. Pocenitve električne energije (za 6,1 odstotka) so inflacijo dodatno znižale za 0,2 odstotne točke.
Letna rast cen, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila marca 2,4-odstotna, potem ko je bila februarja 2,8-odstotna, marca lani pa 2,2-odstotna. Mesečna rast cen je marca znašala 0,4 odstotka. Cene storitev so bile na letni ravni v povprečju višje za 4,1 odstotka, cene blaga pa za 1,5 odstotka. Blago dnevne porabe se je podražilo za 2,2 odstotka in trajno blago za 0,1 odstotka, medtem ko so cene poltrajnega blaga v povprečju ostale nespremenjene.
V evrskem območju najvišja medletna inflacija na Hrvaškem
Rast cen življenjskih potrebščin v državah z evrom se je marca okrepila. Medletna stopnja inflacije je bila 2,5-odstotna, kar je 0,6 odstotne točke več kot februarja, je v prvi oceni navedel evropski statistični urad Eurostat.
Najbolj so se podražile energija in storitve. Cene energije so bile marca v povprečju za 4,9 odstotka višje kot pred letom dni, cene storitev pa so se okrepile za 3,2 odstotka.
Hrana, alkohol in tobačni izdelki so bili za 2,4 odstotka dražji kot marca lani. Industrijsko blago brez energentov se je v letu dni podražilo za 0,5 odstotka.
Najvišjo stopnjo inflacije med evrskimi državami, za katere je imel Eurostat podatke, je imela Hrvaška (4,7 odstotka). Sledijo Litva (4,5 odstotka) in Luksemburg (3,8 odstotka). Najnižja je bila rast cen na Cipru in v Italiji (v obeh primer 1,5 odstotka).
Slovenija v lanskem letu zvišala primanjkljaj
Surs je sporočil tudi zadnje podatke o javnofinančnem primanjkljaju. Lani je ta znašal 1,749 milijarde evrov ali 2,5 odstotka BDP-ja, medtem ko je leta 2024 znašal 594 milijonov evrov oz. 0,9 odstotka BDP-ja. Bruto dolg je konec lanskega leta dosegel 46,324 milijarde evrov ali 65,7 odstotka BDP-ja in se je nominalno zvišal, relativno glede na BDP pa se je znižal za 0,7 odstotne točke.
V letu 2025 sta podsektorja centralna država in lokalna država ustvarila primanjkljaj v višini 1,686 milijarde oz. 80 milijonov evrov, skladi socialne varnosti pa presežek v vrednosti 17 milijonov evrov. Skupni primanjkljaj sektorja država je bil nominalno za 1,155 milijarde evrov večji kot v letu 2024, so sporočili iz statističnega urada. Prihodki države so bili lani s 33,219 milijarde evrov za nekaj nad osem odstotkov višji kot predlani. Izdatki države so se v medletni primerjavi zvišali za 11,6 odstotka na 34,969 milijarde evrov.
Bruto dolg sektorja država je konec leta 2025 dosegel 65,7 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP). V primerjavi s koncem leta 2024 se je nominalno zvišal za 1,569 milijarde evrov, relativno glede na BDP pa se je znižal za 0,7 odstotne točke, so navedli statistiki. Pri tem je dolg države na centralni ravni znašal 45,326 milijarde evrov oz. 64,3 odstotka BDP-ja, na lokalni ravni pa 1,296 milijarde evrov oz. 1,8 odstotka BDP-ja.
Skladno z revizijsko politiko so bile zaradi vključitve posodobljenih podatkovnih virov spremenjene nekatere statistike za leto 2024. Po reviziji je bil po njihovih navedbah primanjkljaj sektorja država za leto 2024 nižji za 42 milijonov evrov, dolg pa za 150 milijonov evrov.
V sektorju država tudi v zadnjem četrtletju lani rast skupnih prihodkov
V statističnem uradu so objavili tudi podatke za zadnje četrtletje lani. Država je v tem četrtletju ustvarila primanjkljaj v vrednosti 699 milijonov evrov ali 3,8 odstotka BDP-ja. V enakem obdobju predlani je ustvarila presežek v vrednosti 17 milijonov evrov. Rast skupnih izdatkov države je bila v zadnjem lanskem četrtletju za 8,6 odstotne točke višja od rasti skupnih prihodkov.
V sektorju država je bilo 20. četrtletje zapored zaznati rast skupnih prihodkov. Ti so znašali 8,991 milijarde evrov. Od prihodkov v enakem četrtletju leto prej so bili večji za 8,1 odstotka.
Prihodke so tudi to četrtletje nominalno najbolj povečali socialni prispevki, ki so bili višji za 10,1 odstotka. Prihodki od transferjev kapitala so se povečali za 64,7 odstotka, davčni prihodki za 4,7 odstotka, prihodki od obresti pa so se zmanjšali za 36,8 odstotka.
Skupni izdatki države so znašali 9,691 milijarde evrov in so bili v primerjalnem obdobju višji za 16,8 odstotka. Nominalno so se najbolj ali za 12,5 odstotka povečala socialna nadomestila v denarju in naravi. Sredstva za zaposlene so bila večja za 17,7 odstotka, izdatki za bruto investicije v osnovna sredstva za 28,8 odstotka, izdatki za obresti pa za 12,4 odstotka.
Finančno ministrstvo je v proračunskem načrtu za letošnje leto, ki ga je lansko jesen poslalo Evropski komisiji, za celotno leto 2025 primanjkljaj ocenilo na 1,7 milijarde evrov oz. 2,4 odstotka BDP-ja. Banka Slovenije in tudi Evropska komisija sta medtem napovedali nekoliko nižjo raven, in sicer 2,1 oz. 2,2 odstotka BDP-ja.
Oglas