Večina vrednejših hlodov se uporabi za luksuzne izdelke, kot so jahte, dražji avtomobili in glasbila. Foto: ZGS
Isti kupec je kupil tudi hlod javorja rebraša, ki je dosegel najvišjo ceno po kubičnem metru. Zanj je odšel dobrih 14 tisoč evrov.
Tako kot na lanski, ko je zmagal hlod oreha iz BiH-a, tudi na letošnji licitaciji vrednejših sortimentov lesa na Koroškem po doseženi ceni za hlod ni zmagal gorski javor rebraš. Letošnji zmagovalec, hlod hrasta gradna iz Hrvaške, je po kubičnem metru dosegel 4507 evrov, za celotni hlod pa je kupec ponudil omenjenih skoraj 30.000 evrov. Za najdražji hlod po kubičnem metru zmagovalnega javorja rebraša pa je italijanski kupec ponudil 26.566 evrov. Ta hlod je bil posekan v slovenskih gozdovih.
“Tako italijanski kot nemški kupci vsako leto na licitaciji kupljene hlode odpeljejo v furnirnico v Celje, nato pa furnir odpeljejo domov. Predvsem je namenjen za jahte, armaturne plošče prestižnih avtomobilov, tudi za glasbila,” je ob koncu letošnje licitacije povedal Jože Jeromel iz Društva lastnikov gozdov Mislinjske doline, ki je glavni organizator licitacije.
Organizatorji so z letošnjo licitacijo zelo zadovoljni. “Tudi preostale cene, predvsem za hrast, za javorje in orehe so zelo visoke, si upam trditi, da kar precej višje kot pretekla leta, razen seveda pri javorju, ker vemo, da smo imeli rekorde pred štirimi leti. Zelo dobre cene so bile dosežene tudi pri smreki, macesnu, jesenu in še pri nekaterih vrstah, tudi pri nekaterih sadnih vrstah,” je povedal Jeromel.
Na letošnjo licitacijo lesa, ki je bila na območju poslovne cone v Pamečah pri Slovenj Gradcu, je 554 lastnikov pripeljalo 6050 hlodov v skupni izmeri dobrih 6034 kubičnih metrov lesa. Večina lastnikov hlodov je bila kot vedno do zdaj iz Slovenije, nekaj pa tudi iz Avstrije, Hrvaške in BiH-a.
Dragoceni les. Foto: ZGS
Kupcev je bilo letos 56, kar je primerljivo z zadnjimi leti, od teh jih je bilo 22 iz Slovenije, preostali pa iz desetih evropskih držav in Kitajske. Oddali so skupno več kot 21.400 ponudb, organizatorji licitacije pa so v prvem krogu prodali skoraj 90 odstotkov ponujene hlodovine, kar je precej bolje kot lani. Preostalih 718 hlodov bodo prodajali v drugem in tretjem krogu.
Jeromel promet v prvem krogu licitacije ocenjuje na od 2,5 do tri milijone evrov, več kot polovica lesa pa gre po njegovih besedah v tujino.
Pri organizaciji licitacije sodelujeta še Zveza lastnikov gozdov Slovenije in Zavod za gozdove Slovenije (ZGS). Da so jih rezultati licitacije pozitivno presenetili, je dejal tudi direktor ZGS-ja Gregor Danev. Zadovoljen je, da lastniki gozdov s prodajo na licitaciji dobijo dodano vrednost lesa. Glede dejstva, da se velik del lesa proda v tujino, pa je med drugim poudaril, da v Sloveniji niti ni proizvodnje luksuznih izdelkov, za katere gre furnir iz najdražjih hlodov.
Predsednik Zveze lastnikov gozdov Slovenije Marjan Hren pa je dejal, da so rezultati 20-letnih licitacij spodbudni tudi za delo za naprej. Kot posebej zanimivo je poudaril, da število kupcev raste, kar je, konkurenčno gledano, lahko zelo dobro.
Zveza je sicer, tako kot Društvo lastnikov gozdov Mislinjske doline, zaskrbljena glede tega, da še vedno ni stalnega prostora za licitacije, saj je tudi obstoječa lokacija začasna. Po besedah Jeromla kljub obljubam kmetijskega ministrstva ni bilo sprememb področnega zakona, po katerih bi licitacijo, ki jo organizirajo zunaj sezone rasti kmetijskih pridelkov, lahko izvedli na območju kmetijskih zemljišč.
Oglas