Pomlad je čas, ko Slovenci množično drvimo v naravo. Po dolgi zimi vsi komaj čakamo prvega regrata in nato še čemaža, ki sta med najbolj priljubljenimi divjimi rastlinami. A letošnja sezona nabiranja se je začela tragično. Zaradi usodne zamenjave rastlin sta umrli dve osebi. Po naših neuradnih informacijah sta umrla 60-letni moški, ki so ga sprejeli v Ljubljani, in 70-letna ženska iz Brežic. Oba so zdravili v UKC Ljubljana, tam sta v dveh dneh po zaužitju strupene rastline tudi umrla.
Po podatkih Centra za klinično toksikologijo in farmakologijo je letošnja slika skrb vzbujajoča, so potrdili za Slovenske novice. »V letošnjem letu smo obravnavali pet bolnikov s prebavnimi težavami po obroku čemaža. Eden od njih je umrl, ker je zaužil jesenski podlesek. Ena bolnica pa je zamenjala divji por z jesenskim podleskom in prav tako umrla,« navaja vodja centra zdravnik izr. prof. dr. Miran Brvar, dr. med.
Zgoraj jesenski podlesek, spodaj čemaž FOTO: Miran Brvar
Tako tragične pomladi v centru za zastrupitve že dolgo ni bilo. Nazadnje so o zastrupitvi s smrtnim izidom poročali leta 2018, ko sta umrla zakonca, ki sta nabirala čemaž, a sta po pomoti nabrala in zaužila jesenski podlesek. Od leta 2000 do leta 2018 so umrli štirje ljudje, v naslednjih letih pa so v centru obravnavali več deset bolnikov s prebavnimi težavami po obroku čemaža, vendar brez smrtnih primerov vse do letos. Lani so sicer v UKC Ljubljana obravnavali osem bolnikov, letos pet.
Usodna podobnost listov
Zamenjava se zgodi zaradi podobnosti užitnih in strupenih divjih rastlin. Čemaž, jesenski podlesek in nekatere druge rastline imajo na prvi pogled zelo podobne podolgovate zelene liste, kar vodi v nevarne zamenjave.
Divji por FOTO: IGOR MODIC
Jesenski podlesek vsebuje kolhicin, izjemno močan strup. Smrtni odmerek znaša od 10 do 50 gramov, kar pomeni približno dve celotni rastlini. Ker ljudje nabirajo predvsem liste, je lahko za usodno zastrupitev dovolj že nekaj listov. Prav zato izr. prof. dr. Brvar na splošno odsvetuje nabiranje in uživanje divjih rastlin. »Nabiralci čemaža morajo vedeti, da protistrupa za zastrupitev s kolhicinom, strupom iz jesenskega podleska, nimamo. V primeru zamenjave obstaja velika verjetnost hudega poteka zastrupitve, ki se lahko konča tudi s smrtjo,« opozarja izkušeni zdravnik.
Počasen potek
Nevarnost zastrupitve še stopnjuje dejstvo, da se prvi simptomi pojavijo šele po nekaj urah. Pojavijo se slabost, bruhanje, hude bolečine v trebuhu in driska, ki je lahko tudi krvava. Nato se stanje hitro poslabša. V naslednjih dneh lahko pride do odpovedi srca, jeter, ledvic in pljuč. Tudi če bolnik preživi prve dni, nevarnost še zdaleč ni mimo. Po štirih do petih dneh začne odpovedovati kostni mozeg, kar pomeni večje tveganje za okužbe in krvavitve. Po nekaj tednih lahko bolnikom izpadejo lasje.
Leta 2018: na sliki so poleg kupčka bolnikovega čemaža vidni tudi listi jesenskega podleska. FOTO: Miran Brvar
Nabiralci čemaža morajo vedeti, da protistrupa za zastrupitev s kolhicinom, strupom iz jesenskega podleska, nimamo.
Vodja Centra za klinično toksikologijo in farmakologijo izr. prof. dr. Miran Brvar zato opozarja, da je ob vsaki prebavni težavi po obroku divjih rastlin, predvsem čemaža, treba pomisliti na zastrupitev z jesenskim podleskom ali čmeriko: »Ob vsakem sumu na zastrupitev s strupeno rastlino priporočamo čimprejšnji pregled pri zdravniku v urgentni ambulanti. Rastlino, njene dele ali ostanke vedno vzemite s seboj k zdravniku, saj bodo tako v bolnišnici lažje prepoznali rastlino in ustrezno ukrepali.«
4 ljudje so umrli med letoma 2000 in 2018.