Borzniki so marca z zaskrbljenostjo spremljali rast cen nafte. Tudi za sod ameriške lahke nafte je treba zdaj prvič po začetku vojne v Ukrajini leta 2022 že plačati več kot 100 dolarjev, saj je vprašanje, kdaj bo promet skozi Hormuško ožino spet potekal normalno. Strokovnjaki svetovalnega podjetja za energetske trge FGE NexantECA ocenjujejo, da bi se lahko cene nafte povzpele na 150 ali celo 200 dolarjev za 159-litrski sod, če bi skoraj popolna blokada Hormuške ožine trajala še naslednjih šest do osem tednov. Tedensko to pomeni izgubo 100 milijonov sodov nafte. Foto: Reuters
V ZDA je padel pomemben mejnik: za galono (3,785 litra) bencina je treba v povprečju odšteti več kot štiri dolarje oziroma približno dolar več kot pred začetkom vojen v Iranu. Cena dizla se je v tem obdobju povzpela za več kot dolar in pol, na povprečno skoraj 5,50 dolarja. Foto: Reuters
Vojna v Iranu je na novo premešala karte. Ob drastično višjih cenah nafte (zdaj se je še ameriška lahka nafta WTI povzpela nad 100 dolarjev) in nekaterih prekinjenih dobavnih verigah se svetu ne piše nič dobrega. Kdaj se bo vojna končala, lahko le ugibamo. Donald Trump je v torek z izjavo, da ne bo več dolgo trajala (tudi če ne bo rešitve glede Hormuške ožine), trgom vsaj kratkoročno spet vliv precej upanja. Dow Jones se je zvišal za 2,4 odstotka (to pomeni rast za več kot 1000 točk), S & P 500 za 2,9 odstotka, tehnološki NASDAQ celo za 3,8 odstotka. S & P 500 je marca vseeno zdrsnil za pet odstotkov, kar je njegov največji mesečni padec v zadnjih štirih letih. Nafta brent, ki je bila v ponedeljek že pri 115 dolarjih, se je zvečer po izjavi iranskega predsednika, da je pod določenimi pogoji pripravljen končati vojno, spustila pod 105 dolarjev.
Oglas
Zlato marca cenejše za 12 odstotkov
Ker so se pričakovanja o tem, kakšna bo prihodnja denarna politika centralnih bank (ker inflacija dviguje glavo, zdaj nihče več ne pričakuje, da bosta Fed in ECB nižala obrestne mere), je dolar spremenil smer in se začel krepiti, zahtevane donosnosti obveznic so šle navzgor, plemenite kovine pa so prejšnji mesec vidno izgubljale. Tečaj 31,1-gramske unče je padel za 12 odstotkov. To je največji padec zlata v enem mesecu po oktobru 2008, ko je cena strmoglavila za 17 odstotkov. Že takrat je bilo očitno, da lahko dogodki, ki bi morali v teoriji podžgati cene zlata, na zlato občasno vplivajo tudi negativno, če seveda celoten finančni sistem kriči po prepotrebni likvidnosti. V takšnih razmerah prodajnemu pritisku ne morejo uiti niti plemenite kovine. Ob tokratnem padcu je seveda treba upoštevati širši kontekst in visoko rast cen zlata v mesecih prej.
Tehnološke delnice, ki letos zelo trpijo (Microsoftove so se pocenile za 22 odstotkov, kar je največji četrtletni padec po letu 2008), so šle v torek občutno navzgor, Nvidijine so se podražile za 5,6 odstotka, še vedno pa so osem odstotkov nižje kot na začetku leta. Foto: Reuters
Fed se za zdaj še ne boji inflacijskih pritiskov
Na začetku tedna je dal finančnim trgom nekaj zagona tudi Jerome Powell. Guverner ameriške centralne banke je namreč izjavil, da trenutni naftni šok ni bistveno ogrozil dolgoročnih inflacijskih pričakovanj in da Fedu za zdaj še ni treba reagirati. “Obstaja tveganje navzdol za trg dela, zato bi bilo smiselno ohraniti nizke obrestne mere, vendar pa obstaja tudi tveganje navzgor za inflacijo,” je povedal Powell in dodal, da za zdaj ameriški centralni banki še ni treba ukrepati. Powell je tudi poudaril, da inflacija že pet let presega dvoodstotni cilj centralne banke, k čemur je prispevala vrsta šokov: trk močnega povpraševanja in omejene ponudbe ob ponovnem odpiranju sveta po zaprtjih zaradi pandemije in v zadnjem času tudi, kot je dejal predsednik Feda, precej manjši šok zaradi carin. “Zdaj se soočamo še z energetskim šokom. Nihče ne ve, kako velik bo. Veliko prezgodaj je, da bi to vedeli.”
letošnja spremembavrednostDow Jones (New York)-3,6 %46.341 točkS & P 500 (New York)-4,6 %6.528 točkNASDAQ (New York)
-7,1 %
21.590 točkSTOXX 600 (Evropa)-1,5 %
583 točk
SBITOP (Ljubljana)
+9,5 %
2.742 točkdolarski indeks+1,6 %99,9 točkenafta brent
+70 %
103,7 USDzlato+8,3 %4.680 USDbitcoin
-23 %
68.000 USD
10-letna obveznica (ZDA)
+12 bazičnih točk
4,30 %
Mineva 50 let, odkar so Steve Jobs, Steve Wozniak in Ronald Wayne (že po nekaj dneh je zapustil svoja kolega) ustanovili podjetje Apple. Čeprav Apple ni izumil osebnih računalnikov, MP3-predvajalnikov, pametnih telefonov ali tablic, je naštete proizvode mojstrsko izpopolnil in bil dolga leta najvrednejše podjetje na svetu. Kdor je ob začetku kotacije Applovih delnic na borzi (1980) vložil 1000 dolarjev, je to zdaj vredno več kot tri milijone dolarjev. Foto: Reuters
V Nemčiji višja inflacija kot v Sloveniji
Mesečna rast cen nafte je bila pri brentu marca 42-odstotna. Ko je bil v ponedeljek brent nad 115 dolarji, je kazalo celo na rekorden (okrog 60-odstoten) mesečni skok nafte, a rekord ostaja v lasti avgusta 1990, ko so po iraški invaziji na Kuvajt cene črnega zlata podivjale za okrog 45 odstotkov. V tem tednu je bilo oziroma bo objavljenih kar nekaj pomembnih makroekonomskih podatkov. Evrska inflacija je pospešila najmočneje po letu 2022, in sicer z 1,9 na 2,5 odstotka letno. Takšna je bila marca tudi letna inflacija v Sloveniji, s čimer je bila malce nižja kot v Nemčiji (2,7 %). V petek bodo v ZDA objavili podatke o marčevskih gibanjih na trgu dela. Ameriški delodajalci naj bi (po negativnem februarju, ko je bilo izbrisanih 92 tisoč služb) skupaj ustvarili neto 55 tisoč novih delovnih mest, brezposelnost pa naj bi znašala 4,4 odstotka.
Oglas