Slovenija uvaja obvezno oznako CAV, ki jo bodo morala imeti nameščena vozila med avtonomno vožnjo. Zakaj smo edini, ki smo se odločili za takšno širši javnosti nepoznano kratico?
Ministrstvo za infrastrukturo je pred kratkim objavilo predlog posodobljenega pravilnika o delih in opremi vozil. Popravek temelji na zahtevah spremenjenega zakona o pravilih cestnega prometa, ki je leta 2021 dodal nov, 27.a člen. Ta je pravno uokviril definicijo avtomatiziranih sistemov v motornih vozilih po mednarodnih standardih. V skladu z zakonom avtonomna vožnja, ko voznik ne upravlja aktivno vozila, temveč je samo prisoten, ni dovoljena kar povprek, temveč na vnaprej označenih odsekih. Voznik mora biti v vsakem trenutku pripravljen, da prevzame nadzor nad vozilom.
Prav tako je zakon predvidil obvezno oznako ‘CAV’ na takšnem vozilu. Gre za okrajšavo strokovnega izraza ‘Connected and Automated Vehicles.’
Nenavadna oznaka prehodne narave
Na ministrstvu za infrastrukturo, ki ga vodi Alenka Bratušek, vseeno menijo, da bo oznaka omogočala prepoznavnost avtomatiziranih vozil “v fazi preizkušanja ter povečanju prometne varnosti, saj druge udeležence in nadzorne organe obvešča, da gre za vozilo z avtomatiziranimi funkcijami.”
Na vprašanje Žurnala24, ali bo kratica CAV dovolj razumljiva za ostale voznike, pa na ministrstvu odgovarjajo, da bo razumevanje njenega pomena zagotovljeno z dodatnim obveščanjem in ozaveščanjem.
Ključno pri razumevanju oznake CAV pa je, da jo bodo morala uporabljati le za vozila, ki se preizkušajo v prometu na način, kot to predvideva omenjeni 27.a člen ZPrCP. Te oznake torej ne bo treba uporabljati serijskim vozilom, ki imajo homologirane sisteme avtonomne vožnje, poudarjajo na ministrstvu.
“Oznaka ima smisel predvsem v zgodnji fazi uvajanja te tehnologije na naše ceste ko so takšna vozila redka in družba še ni navajena njihove prisotnosti. Lahko pričakujemo, da je takšna oznaka prehodne narave,” še pravijo na MZI.
Ob tem pa na ministrstvu dodajajo, da v Sloveniji v tem trenutku še niso določeni stalni cestni odseki, na katerih bi bilo dovoljeno testiranje avtonomnih vozil.
Kako boste prepoznali avtonomno vozilo na testu?
Novosti v pravilniku na podlagi zakona natančneje določajo, kako bo izgledala dodatna obvezna oznaka.
Za razliko od zelene oznake L, ki jo morajo imeti avti z voznikom pripravnikom za volanom, bo oznaka za avtonomna vozila rdeče barve in z napisom ‘CAV’ v beli barvi.
Oznaka mora biti odsevna, navedene so minimalne dimenzije 120×120 mm, dovoljene pa bodo tudi večje izvedbe. Označba bo morala biti nameščena na “levi polovici zadnje strani avtomatiziranega vozila.”
Žurnal24
‘CAV,’ ‘TESZT,’ ‘Automatisiertes Fahren’ … Katero testno oznako prepoznate?
Slovenija je po dostopnih podatkih edina država v Evropi in širše, ki se je glede označevanja testnih avtonomnih vozil odločila za oznako ‘CAV.’ Madžarska, ki je glede vlaganja v testiranje avtonomne vožnje med vodilnimi državami v Evropi, na primer uporablja oznako ‘TESZT,’ v Nemčiji je za takšna vozila v javnem prometu predvidena oznaka ‘Automatisiertes Fahren,’ v Avstriji ‘Testfahrzeug’, v Franciji ‘Vehicule Autonome’.
Da niti države članice Evropske unije ne uporabljajo enotne oznake, je ‘krivo’ neregulirano področje, torej avtonomija držav podpisnic Dunajske konvencije glede oznak vozil v posamezni podpisnici.
Avtonomna vožnja bo v prihodnosti imela vse bolj pomembno vlogo v načinu upravljanja prometa, z njeno pomočjo se bo tudi močno zmanjšalo število prometnih nesreč, ki so posledica človeških napak. Tehnologija ima na začetku še veliko izzivov, ki pa jih skušajo tako proizvajalci vozil kot upravitelji infrastrukture z različnimi testnimi projekti nasloviti na način, da bo tehnologija delovala varno ne glede na okolje (avtoceste, urbana središča …).
Na Kitajskem, ki je danes ena od vodilnih sil pri uvajanju avtonomne vožnje v praktično uporabo, tako avtomobili med vožnjo lahko že aktivno komunicirajo med seboj in z ostalo infrastrukturo, na primer semaforji, kar pomaga pri bolj tekočem prometu. Tudi v ZDA marsikje po mestnih cestah že vozijo samodejni taksiji brez voznika. Seveda je glede tega primernost neke infrastrukture lahko zelo odvisna od preteklega načrtovanja širitev mest.
Nekateri serijski avtomobili, ki so na prodaj v Evropi, že imajo tehnologijo V2X komuniciranja. Kljub temu je v Evropi sodobna uporaba povezljivih vozil še v povojih, v primeru Sloveniji niti to ne. “V Sloveniji za zdaj še ni vzpostavljena sistemska pravna podlaga za širšo uporabo tehnologije V2X (povezovanje vozil z infrastrukturo) ali za uporabo popolnoma avtonomnih vozil stopnje 5 v javnem prometu,” so odgovorili na ministrstvu.