»Hvaležen sem, da pripadam temu zgodovinskemu gibanju, ki otroke usposablja s tehnologijo in izobraževanjem.« S temi rahlo patetičnimi besedami in ženskim glasom je ameriški humanoidni robot, ki sicer sliši na moško ime Platon, s precej negotovo hojo spremljal prihod prve dame ZDA. Pod velikim napisom »Be best« je nagovoril prisotne na ustanovnem vrhu koalicije izobraževalne pobude Skupaj gradimo prihodnost (Fostering the future together), ki jo vodi Melania Trump. Požel je aplavz. Pobudi so se v Beli hiši pridružili partnerice ali partnerji voditeljev 45 držav, med njimi, v imenu Slovenije, tudi soprog naše predsednice Aleš Musar.
Vsekakor je zanimiv in poveden seznam članic te koalicije: iz Evropske unije so se odzvale le Francija, Poljska, Litva, Estonija, Malta, Romunija in Slovenija. Prevladujejo pa države »globalnega juga«, ki jih vodijo ameriški administraciji naklonjene, finančne pomoči željne ali povsem podrejene vlade oziroma države – od Albanije, Bosne Hercegovine, Severne Makedonije, Kosova, Srbije in Črne gore do Burundija, Konga, Gvatemale, Bolivije, Dominikanske republike, Združenih arabskih emiratov, Antigue in Barbude, Arube, Ukrajine in tako dalje. Seveda, med opaznejšimi in glasnejšimi je tudi Izrael.
To je že tretja pobuda, s katero Bela hiša izpostavlja Melanio Trump v vlogi aktivne voditeljice sicer stranskih, okrasno-olepševalnih promocijskih akcij globalne strategije Trumpovih Maga spinov. Najprej je odmeval dokumentarni film dvomljivega uspeha o Melanijinem razkošju, ki ga je s 75 milijoni dolarjev za produkcijo in marketing financiral Bezosov Amazon. Režiral ga je Brett Ratner, umetnik iz Epsteinovega kroga; navdušil je in poziral na selfiju našega veleposlanika v ZDA.
Sledil je surrealistični nastop Melanie kot predsedujoče varnostnemu svetu Združenih narodov. Zdaj pa Bela hiša lansira – s fotogenično in elegantno slovensko prvo damo Amerike na čelu – operacijo domnevne digitalne in kibernetske pomoči otrokom po vsem svetu. Platon naj bi bil nekakšen prototip učiteljev ameriških, nato pa tudi vseh drugih otrok naše prihodnosti. Seveda z umetno inteligenco, ki bo otrokom posredovala znanje in prave vrednote po strogi ameriški, beri neoliberalni selekciji. Da bo torej mera distopije Trumpovega novega sveta polna, bi učenje in izobraževanje otrok prepustili kibernetskim humanoidnim učiteljem ter njihovi umetni inteligenci.
A še bolj kot sam Platon in seznam sodelujočih v tej eksotični koaliciji »Be best« je poveden seznam sponzorjev tovrstne navidezno humanitarne iniciative. Za Melanijino pobudo stojijo velikani iz Silicijeve doline: OpenAI, Microsoft, xAI, Meta, Palantir, Adobe, Google in Zoom Communications – glavni izumitelji »kapitalizma nadzora«, kot je njihovo družbeno-digitalno »revolucijo« v zadnjih dveh desetletjih poimenovala ameriška sociologinja Shoshana Zuboff. Strici iz ozadja Melanijine pobude so znameniti Elon Musk, Marc Zuckerberg, Peter Thiel, Eric Yuan, Larry Page, Satya Nadella in drugi mogotci, ki prispevajo infrastrukturo za novo učinkovito digitalno avtokracijo s kapilarnim nadzorom človeštva.
Podobno kot Melanijin filmski sponzor Jeff Bezos so to ključni tehnološki dobavitelji ameriške vojaške industrije, Pentagona in ameriških obveščevalnih služb. Ti čudežni dečki, milijarderji iz Silicijeve doline, imajo tudi danes s Trumpom kot včeraj z demokrati – od Clintona do Bidna, ogromen politični vpliv. V marsičem ta pobuda dopolnjuje Trumpov Odbor za mir (Board of peace), ambiciozni in pretežno poslovno naravnani projekt, ki je namenjen razvrednotenju in nadomeščanju OZN pod taktirko ter izključnimi interesi in vrednotami ameriškega predsednika, nekaterih njegovih družinskih članov in ožjih poslovnih prijateljev.
FOTO: Kylie Cooper/Reuters
Vzporedno so Melaniji prepustili navidezno vodenje projekta, ki na prvo žogo deluje plemenito in človekoljubno; pomagati otrokom učinkoviteje in tehnološko napredneje, kot to počne »zavoženi« in »obsoletni« Unicef.
Škoda, da je prav na dan ustanovnega srečanja Melanijine pobude odjeknila tudi novica o sodbi ameriškega sodišča zoper podjetje Meta, enega od glavnih sponzorjev. Sodišče mu je naložilo kazen v višini 375 milijonov dolarjev, ker so njihova omrežja zavestno škodovala duševnemu zdravju otrok in prikrivala informacije o spolnem izkoriščanju otrok. In škoda, da se je pobuda začela skoraj vzporedno s katastrofalno vojno, ki sta jo proti Iranu začela Melanijin mož in izraelski premier Netanjahu, po tistem, ko je zadnji že uničil Gazo in še naprej izvaja genocid nad Palestinci ter vojne zločine v sosednjem Libanonu. Na konferenci ni bilo ene same samokritične refleksije – na primer o 170 pobitih iranskih šolarkah v Minabu že na prvi dan ameriškega napada na Iran ali o 80 otrocih, ki so jih v enem dnevu pokončale izraelske rakete v Libanonu. Ni bilo slišati ene same besede o genocidu in dvajset tisoč pobitih palestinskih otrocih v Gazi. Pred Melanio Trump in drugimi udeleženci, ki so se vsi po vrsti osladno in ponižno zahvaljevali Trumpovi soprogi in Ameriki, je večkrat, s samozavestjo prave gospodarice trenutka in prostora, nastopila prav Netanjahujeva soproga Sarah, ki je obsodila iranske napade na Izrael in ameriška oporišča v zalivskih državah.
Na videoposnetku nastopov udeleženk in udeležencev slovenskega prvega soproga, Aleša Musarja, ni zaslediti, čeprav je bil navzoč in je s svojo prisotnostjo, v imenu Slovenije, dal svoj kanček legitimnosti tej skrajno licemerni ameriški pobudi. Slednje je po tistem, ko je slovenska vlada nedavno zavrnila sodelovanje v Trumpovem Odboru za mir, še bolj pa ker je naša predsednica in Musarjeva soproga Nataša Pirc Musar prav v zvezi z dogajanjem v Gazi v evropskem parlamentu kot prva predsednica v Evropski uniji pogumno izrekla besedo genocid, težko razumljivo. Nad tem smo bili številni državljani in državljanke iskreno ponosni. Predsednica pa se je pred kratkim z upravičenim ogorčenjem odzvala tudi na nerazumljiv umik slovenske vlade, »zaradi pritiskov velesile«, od že napovedane in pripravljene pridružitve Slovenije k tožbi, ki jo je Južna Afrika vložila na Meddržavnem sodišču (ICJ) proti Izraelu zaradi genocida in apartheidnih dejanj nad Palestinci.
Kako naj torej, po vsem tem, lahko razumemo udeležbo predsedničinega soproga na tako etično, a tudi politično skrajno spornem forumu? Na slepilni pobudi, katere niti iz ozadja vlečejo strategi skrajno desnega gibanja Maga ter znani gospodarji vojne in digitalnega kapitalizma nadzora? Mar je bil to le poklon slovenskim koreninam prve dame Amerike? Ali je to zadosten razlog, da pometemo pod preprogo vsa večkrat izrečena načela o človekovih pravicah, miru, spoštovanju mednarodnega in humanitarnega prava, s katerimi se deklarativno kitijo naši najvišji predstavniki? Morda je treba odgovor iskati v besedah, ki jih je z mislijo na domače podpornike trumpizma nedavno zapisal Ali Žerdin v svojem sobotnem uvodniku: »Če se majhna država ne more več prepričljivo sklicevati na mednarodno pravo, ker je sama razglasila, da to ni več pomembno, ji ostane le to, da si izbori čim bolj ugoden vazalski položaj.« Ali je to to?
***
Franco Juri, publicist
Prispevek je mnenje avtorja in ne izraža nujno stališča uredništva.