Energetske posledice vojne na Bližnjem vzhodu bomo čutili še dolgo, Evropska komisija pa pripravlja paket ukrepov za pomoč državljanom in podjetjem, je povedal evropski komisar za energijo Dan Jørgensen. Predlog naj bi vključeval tudi znižanje davkov na električno energijo in tarif za prenosna omrežja.
»Ne smemo si delati iluzij, da bodo posledice te krize za energetske trge kratkotrajne, ker ne bodo,« je dejal Jørgensen po virtualnem srečanju ministrov za energijo držav članic EU.
Po njegovih podatkih so se cene plina v EU od začetka konflikta na Bližnjem vzhodu zvišale za približno 70 odstotkov, cene nafte pa za 60 odstotkov. V enem mesecu je EU za uvoz fosilnih goriv porabila dodatnih 14 milijard evrov.
Komisar je države članice pozval k usklajenemu odzivu na energetsko krizo, pri čemer morajo biti ukrepi ciljno usmerjeni in začasni. Hkrati je poudaril, da EU ne sme pozabiti na dolgoročni cilj – popolno neodvisnost od uvoza fosilnih goriv.
»Ta kriza znova kaže, da se Evropa sooča z veliko ranljivostjo za zunanje energetske šoke, kar je povezano z našo odvisnostjo od uvoza fosilnih goriv,« je dejal. »Energetska neodvisnost je pot naprej in strateški imperativ – ne le zaradi podnebja, temveč tudi z gospodarskega in varnostnega vidika.«
V govoru, ki spominja na začetke pandemije covida-19, je Jørgensen poudaril, da se Evropa sooča z »zelo resno situacijo«, ki se ne bo hitro končala. »Tudi če bi jutri zavladal mir, povratka v normalo v bližnji prihodnosti ne bo,« je dejal.
Priporočila za varčevanje z gorivom
»Bolj kot bomo uspeli zmanjšati porabo nafte, predvsem dizla in letalskega goriva, bolje bo za vse,« je dejal Jørgensen in potrdil, da Bruselj državljanom priporoča manj potovanj.
Državam članicam je priporočil, naj sledijo smernicam Mednarodne agencije za energijo, ki vključujejo delo od doma, kjer je to mogoče, znižanje omejitev hitrosti na avtocestah za deset kilometrov na uro, spodbujanje javnega prevoza, uvedbo sistema par-nepar za osebna vozila, souporabo prevozov in bolj varčno vožnjo.
Dolgoročno pa je države pozval, naj podvojijo prizadevanja za razvoj obnovljivih virov energije. »To mora biti trenutek, ko bomo končno obrnili smer in postali resnično energetsko neodvisni,« je poudaril.
Cene poskočile za 70 odstotkov
Jørgensenove izjave prihajajo v času vse večjega strahu pred globalno energetsko krizo, ki bi lahko presegla celo naftni šok iz 70. let in imela gospodarske posledice, primerljive s pandemijo.
Od začetka napadov na Iran pred več kot mesecem dni so se cene nafte in plina zvišale za kar 70 odstotkov, saj je bila v Perzijskem zalivu blokirana petina svetovne oskrbe s surovo nafto in utekočinjenim zemeljskim plinom.
Ministri brez konkretnih rešitev
Srečanje ministrov se je končalo brez konkretnih ukrepov, Jørgensen pa je napovedal, da bo Evropska komisija kmalu predstavila celovit paket na ravni EU.
Po neuradnih informacijah so razpravljali o državnih pomočeh, povečanju deleža obnovljivih in jedrskih virov energije ter podpori biogorivom. Nordijske države so posebej izpostavile potrebo po zaščiti energetske infrastrukture.
Diplomati so že pred srečanjem opozarjali, da konkretnih odločitev ni pričakovati – cilj je bil predvsem uskladiti odziv držav članic.