Foto: Reuters
“Za vse tiste države, ki zaradi Hormuške ožine ne morejo dobiti kerozina, kot je na primer Združeno kraljestvo, ki se ni hotelo vmešavati v obglavljenje Irana, imam naslednji predlog: prva možnost – kupite ga od ZDA, mi ga imamo v izobilju, in druga možnost – končno zberite pogum, pojdite v ožino in si ga preprosto VZEMITE,” je Trump zapisal na svojem družbenem omrežju Truth Social.
Oglas
Izrael pripravljen nadaljevati vojno
Izraelski premier Benjamin Netanjahu je v ponedeljek za konservativno ameriško televizijo Newsmax dejal, da se je vojna z Iranom zagotovo že prevesila v drugo polovico v kontekstu uspešnosti izvedbe misije. Koliko časa bo še trajala, pa ni želel komentirati.
Ko so o stališču izraelske vojske mediji danes povprašali tiskovnega predstavnika vojske Nadava Šošanija, je ta odgovoril, da so na nadaljevanje operacije pripravljeni, in dodal, da ima vojska v ta namen izbrane cilje ter pripravljeno strelivo in vojake, da pa je vodstvo tisto, ki bo odločilo o poteku operacije.
Reševalci Rdečega polmeseca na kraju napada v Teheranu. Foto: Reuters
Močne eksplozije v Iranu
Iz iranske pokrajine Isfahan poročajo o močnih eksplozijah, zadeto ni bilo samo istoimensko mesto, ampak tudi več drugih mest.
Ameriški časopis Wall Street Journal, ki navaja ameriškega uslužbenca, poroča, da je ameriška vojska v Isfahanu zadela skladišče streliva z 900-kilogramsko bombo za uničevanje bunkerjev.
V mestu Zandžan na severozahodu Irana je bilo v napadih po poročanju državnih medijev zadeto šiitsko versko središče, pri čemer naj bi bilo poškodovanih več poslopij, tudi mošeja. Pri tem naj bi bili ubiti najmanj trije ljudje, več je ranjenih, poroča nemška tiskovna agencija DPA.
Ponoči so eksplozije odjeknile tudi v Teheranu, tudi v bližini letališča Mehrabad. Izraelska vojska je izdala več nasprotujočih si groženj prebivalcem zahodnega obrobja mesta. Prebivalcem je sporočila, naj naslednjih nekaj ur ostanejo doma in ne zapuščajo območja, obenem pa tudi, da se ne približujejo temu območju, poroča Al Džazira.
Izraelska vojska je opozorila objavila na družbenem omrežju X, a velika večina prebivalcev Irana nima dostopa do spleta, tako da ni jasno, kako bi sploh lahko videli ta opozorila.
Iranska tiskovna agencija Isna poroča, da je bilo v napadu na mesto Mahalat v pokrajini Markazi ponoči ubitih 11 ljudi, 15 je bilo ranjenih. Kot je dodala, so izstrelki “neposredno zadeli” tri stanovanjske enote v mestu in povzročili precejšnjo škodo.
Napad na tanker ob Dubaju
Kuvajt je Iran obtožil, da je zadel enega od njegovih ogromnih tankerjev s surovo nafto, ki je zasidran ob Dubaju. Posadka ni bila poškodovana, prav tako naj ne bi bilo okoljskih posledic. Kuvajtska naftna družba je incident označila za “brutalni iranski zračni napad”. Tanker Al Salmi je bil v času napada poln, kar je povzročilo požar, ki je že pogašen. Ladja je v napadu utrpela nekaj škode.
Dubajske oblasti so sporočile, da je bil v napad vpleten letalnik, vseh 24 članov posadke pa je na varnem in nepoškodovanih.
Sprva je Kuvajt posvaril pred možnim razlitjem nafte po napadu, a je britanska pomorska uprava, agencija za nadzor, ki jo vodi britanska vojska, pristojna za to regijo, po poročanju BBC-ja sporočila, da “ni poročil o okoljskih učinkih”.
Tanker je prevažal dva milijona 159-litrskih sodčkov nafte iz Kuvajta in Savdske Arabije, njegov cilj pa naj bi bil Čingdao na Kitajskem.
Bombardirana stanovanjska soseska v Teheranu. Foto: Reuters
Zadet obrat za razsoljevanje vode
V napadih na iranski otok Kešm v strateško pomembni Hormuški ožini je bil zadet obrat za razsoljevanje vode, ki zato ne deluje, so danes poročali iranski mediji. Škode po poročanju iranske tiskovne agencije Isna ne bo mogoče v kratkem odpraviti.
Možnost napadov na obrate za razsoljevanje vode, kakršnih je ob obali Perzijskega zaliva več sto in so ključni za oskrbo tamkajšnjega prebivalstva z vodo, je v ponedeljek napovedal predsednik ZDA Donald Trump, ki je v primeru nesprejetja dogovora in nadaljnje iranske blokade Hormuške ožine zagrozil z napadi na iranske elektrarne, naftne vrtine in otok Harg, prek katerega poteka okoli 90 odstotkov iranskega izvoza nafte.
Iran je sicer od razsoljevanja za zagotavljanje zalog vode precej manj odvisen kot zalivske monarhije, kot so denimo Katar, Savdska Arabija in Bahrajn.
V napadu na tovorno ladjo blizu otoka Kešm je bilo ubitih osem ljudi.
Rubio grozi Iranu
Ameriški zunanji minister Marco Rubio je Iran posvaril pred posledicami, če bo še naprej zapiral Hormuško ožino, ključno za prevoz nafte, in dejal, da se bo ožina spet odprla na tak ali drugačen način.
Kot je dejal, lahko Iran upošteva mednarodno pravo in dovoli prehod ladjam skozi ožino, ali pa bo “koalicija držav z vsega sveta in regije ob sodelovanju ZDA poskrbela, da se odpre”. Podrobnosti o morebitnih ukrepih ni predstavil.
“Če se odločijo blokirati ožino, se bodo morali spopasti s pravimi posledicami, ne le iz ZDA, ampak tudi iz držav v regiji in svetu,” je dejal v pogovoru za Al Džaziro, ki ga povzema nemška tiskovna agencija DPA.
Bi pa se z vprašanjem Hormuške ožine ukvarjali šele po dosegu ključnih ciljev vojaškega posredovanja, med katere je vštel uničenje iranskega letalstva in mornarice ter zmanjšanje lokacij za izstreljevanje raket in celo uničenje iranskih tovarn. Te cilje bi bilo po njegovih besedah mogoče doseči “v tednih, ne mesecih”.
Ameriški zunanji minister Marco Rubio svari Iran. Foto: EPA
Italija ameriškim letalom zavrnila pristanek
Italija je pred nekaj dnevi več ameriškim letalom zavrnila dovoljenje za pristanek v vojaškem oporišču na Siciliji. Po poročanju časopisa Corriere della Sera je obrambni minister Guido Crosetto letalom iz ZDA pred nadaljevanjem poti na Bližnji vzhod zavrnil dovoljenje za uporabo vojaškega letališča Sigonella.
Crosetto je ZDA zavrnil dovoljenje, potem ko so italijanske oblasti izvedele za načrt poleta, v skladu s katerim naj bi letala po pristanku v Sigonelli nadaljevala polet proti Bližnjemu vzhodu, so viri navedli po poročanju časopisa, ki ga povzema italijanska tiskovna agencija Ansa.
Poročanje so potrdili tudi viri blizu ministrstva v Rimu, še navaja Ansa.
Italija je bila po navedbah virov o načrtih ameriške vojske obveščena šele, ko so bila letala že v zraku. ZDA ob tem Rima niso predhodno zaprosile za dovoljenje ali obvestile italijanskih oblasti, za kakšno vrsto poletov gre.
Po začetku ameriško-izraelskih napadov na Iran sta italijanska premierka Giorgia Meloni in obrambni minister Crosetto dejala, da lahko ZDA še naprej uporabljajo svoja oporišča v Italiji za običajne operacije v skladu z dvostransko pogodbo, kakršno koli uporabo zunaj tega obsega pa bi moral odobriti parlament.
Letališče Sigonella je v bližini Catanie na vzhodu Sicilije. Tam sta tako italijansko letalsko oporišče kot oporišče ameriške mornarice, uporablja pa ga tudi zveza Nato.
Italija ni prva evropska članica Nata, ki ameriškim letalom po začetku napadov na Iran ni dovolila uporabe vojaških oporišč ali letališč. Španska vlada je ZDA prav tako prepovedala uporabo vojaških oporišč v Roti in Moronu za napade na Iran ter nato zaprla španski zračni prostor za ameriška letala, ki sodelujejo v teh napadih.
Oglas