Na naše uredništvo se je obrnila Sanela Šolak, mati treh mladoletnih otrok, ki je posredovala obsežno dokumentacijo v zvezi z večletnimi postopki glede varstva in vzgoje otrok, izvajanja stikov ter izpolnjevanja preživninskih obveznosti očeta A. M. Iz predloženih sodnih listin, zapisnikov, dopisov pristojnih institucij in drugih prilog, izhaja, da gre za dolgotrajen spor med staršema, v katerem so bile vključene različne institucije, med drugim center za socialno delo, policija, sodišče in tožilstvo, pri čemer dokumentacija vsebuje številne konkretne navedbe o ravnanju očeta v času izvajanja stikov ter o poteku postopkov.
Iz sodne poravnave iz leta 2020 izhaja, da so bili trije mladoletni otroci zaupani v varstvo in vzgojo materi, oče pa se je zavezal k rednemu plačevanju preživnine za vsakega otroka. V nadaljnjih postopkih pa iz dokumentacije izhaja, da naj oče te obveznosti daljše časovno obdobje ne bi izpolnjeval. Okrožno državno tožilstvo v Kranju je v letu 2025 vodilo postopek zaradi suma kaznivega dejanja neplačevanja preživnine, pri čemer je v dokumentu navedeno, da oče v obdobju od novembra 2021 do oktobra 2025 kljub izvršljivi sodni odločbi preživnine naj ne bi plačeval. Po navedbah iz dokumentacije naj bi dolg presegal 25.000 evrov.
Otroke prevažal pod vplivom alkohola in drog: hčerka utrpela telesne poškodbe
Sodni predlogi, vloge in priloge vsebujejo obsežne opise ravnanja očeta v času izvajanja stikov. Med drugim je navedeno, da naj bi otroke večkrat prevažal pod vplivom alkohola, brez uporabe ustreznih varnostnih sedežev in v nasprotju s cestnoprometnimi predpisi. V posameznih primerih naj bi bilo v vozilu šest oseb, pri čemer naj bi se eden izmed otrok vozil na tleh vozila, kar izhaja iz zapisov v sodnih vlogah. Dokumentacija navaja tudi, da naj bi oče med vožnjo kadil v prisotnosti otrok, kar predstavlja kršitev predpisov o varovanju zdravja mladoletnih oseb. Iz sodnih listin izhaja tudi konkretna prometna nesreča, ki se je zgodila v času prvomajskih počitnic leta 2024, ko naj bi oče pod vplivom alkohola na električnem kolesu brez zaščitne čelade prevažal mladoletno hčer, pri čemer je otrok utrpel hude telesne poškodbe. Po navedbah iz dokumentacije zdravstvena pomoč ni bila zagotovljena, prav tako o poškodbi mati ni bila obveščena. V drugem primeru naj bi bila mlajša hči poškodovana zaradi pomanjkljivega nadzora, saj naj ne bi bila ustrezno spremljana do vhoda osnovne šole.
Predlog za spremembo stikov in preživnine. FOTO: Osebni Arhiv
Dokumentacija vsebuje tudi podroben opis dogodka z dne 1. februarja 2026, ko naj bi bil oče na javnem mestu v izrazito alkoholiziranem stanju. Po navedbah otrok naj bi oče v njihovi prisotnosti večkrat njuhal beli prah. Po navedbah iz sodnih vlog naj bi ga druge osebe fizično prenašale do njegovega bivališča, kjer naj bi pred otroki večkrat padel na tla, bil neorientiran in krvavel. Otroci naj bi bili dogodku neposredno izpostavljeni, pri čemer naj bi ena izmed hčerk celotno pot do doma preživela v izrazitem čustvenem pretresu, kar je razvidno iz opisa v sodnih listinah. Iz dokumentacije izhajajo tudi navedbe o drugih ravnanjih v času stikov, med drugim, da naj bi oče otroke vozil pod vplivom alkohola do prodajnih mest, kjer naj bi kupoval alkohol, ter da naj bi ena izmed hčerk prenočila pri osebi iz njegovega socialnega kroga, ker zaradi opitosti ni bil sposoben varne vrnitve domov. V več zapisih je navedeno, da naj bi bili otroci v času stikov izpostavljeni alkoholiziranemu vedenju odraslih, neprimerni komunikaciji ter čustvenim pritiskom.
Predlog za spremembo stikov in preživnine. FOTO: Osebni Arhiv
Otrokom razkazoval strelno orožje
V dokumentaciji je večkrat navedeno tudi, da naj bi oče otrokom razkazoval neprijavljeno strelno orožje, kar naj bi pri otrocih povzročalo strah in občutek ogroženosti. O tem naj bi bile obveščene pristojne institucije, vključno s policijo, vendar iz predloženih listin ne izhaja, da bi bili sprejeti konkretni ukrepi. V posameznih primerih naj bi bili otroci s strani odraslih oseb opozorjeni, naj določenih dogodkov ne razkrivajo materi, kar naj bi dodatno vplivalo na njihovo psihično stanje. Iz dokumentacije nadalje izhaja, da naj bi oče poleg prejemanja socialnih transferjev opravljal tudi neprijavljeno delo, pri čemer naj bi bil opažen pri delu v gostinskih lokalih. O tem naj bi bile obveščene pristojne institucije, vključno s finančno upravo, policijo, tržnim inšpektoratom in inšpektoratom za delo, vendar mati po lastnih navedbah ni bila seznanjena z rezultati teh postopkov. Iz sodnih vlog izhaja tudi, da naj oče ne bi sodeloval pri vsakodnevnih obveznostih otrok, kot so šolske aktivnosti, roditeljski sestanki in zagotavljanje šolskih potrebščin. Po navedbah iz dokumentacije naj bi celotno breme vzgoje, organizacije šolanja, zdravstvene oskrbe in finančnih obveznosti nosila mati. V posameznih zapisih je navedeno tudi, da naj bi otroci po stikih z očetom prihajali v šolo neurejeni in z zaznavnim vonjem po alkoholu cigaretnem dimu.
Iz načrta pomoči družini, ki ga je pripravil Center za socialno delo Gorenjska, izhaja, da otroci kažejo znake čustvene obremenjenosti zaradi dolgotrajnega konflikta med staršema, vključno s stresom, vedenjskimi spremembami in težavami v šolskem okolju ter da je predvideno nadaljnje spremljanje družine in vključitev v strokovne programe pomoči.
Hčerka je bila hudo poškodovana. FOTO: Osebni Arhiv
Iz dodatne sodne dokumentacije izhaja tudi, da naj bi imel oče težave z odvisnostjo od alkohola ter da naj bi se epizode opitosti pojavljale tudi v času izvajanja stikov z otroki. V enem izmed dokumentov je navedeno, da naj bi bil v posameznih primerih v stanju, ko ni bil sposoben skrbeti niti zase, kar naj bi pri otrocih povzročalo občutek ogroženosti, strahu in negotovosti. Dokumentacija vsebuje tudi navedbe o poteku postopkov pred centrom za socialno delo. Po navedbah matere naj bi bili sklicani multidisciplinarni timi, pri čemer naj bi prihajalo do neskladij v zapisnikih, vključno z obstojem več različic istega zapisnika ter vključevanjem izjav, ki naj jih sama ne bi podala. V zvezi s tem naj bi bile vložene pobude za nadzor nad delom centra ter prijave na pristojne organe.
Mama opozarjala na povezave in tveganja, ukrepov ni bilo
V dokumentaciji je navedeno tudi, da je mati večkrat opozarjala na morebitno nasprotje interesov zaradi povezav med družinskimi člani očeta in posameznimi strukturami centra za socialno delo (sestra očeta je bi bila namreč podžupanja, še vedno pa je članica sveta CSD), ter da je predlagala prenos krajevne pristojnosti na drugo enoto, vendar po njenih navedbah o tem, ni bilo odločeno. Kot izhaja iz dopisa Varuha človekovih pravic, je bila v zvezi s tem podana pobuda za preverbo zakonitosti postopkov ter morebitnega vpliva teh okoliščin na obravnavo primera. Ključni problem, na katerega opozarja mati, je, da center za socialno delo kljub večletnim opozorilom o ravnanju očeta, prijavam poškodb otrok, navedbam o uživanju alkohola in drugih tveganjih po njenem mnenju ni sprejel pravočasnih in učinkovitih zaščitnih ukrepov, temveč naj bi v postopkih relativiziral zaznana tveganja in v svojih mnenjih izenačeval odgovornost obeh staršev.
Zapisnik MTD. FOTO: Osebni Arhiv
Po njenih navedbah naj bi center prav tako dopuščal izvajanje stikov brez ustreznih omejitev, čeprav so obstajali konkretni opisi ogrožajočih situacij, hkrati pa naj bi bila njena opozorila obravnavana kot del konflikta med staršema in ne kot indikator možne ogroženosti otrok. V dokumentaciji so navedene tudi okoliščine, da naj bi bili določeni postopki izvedeni brez njene prisotnosti ali ob pomanjkljivi vključitvi ključnih institucij ter da naj bi prihajalo do neskladij v zapisnikih, kar po njenem mnenju dodatno zmanjšuje zaupanje v nepristranskost obravnave. Na drugi strani oče v sodnih postopkih navedbe zavrača ter navaja, da so očitki pretirani ali neresnični ter da mati s svojim ravnanjem prispeva k stopnjevanju konflikta med staršema.
Na Center za socialno delo Gorenjska – enota Jesenice smo se obrnili z vprašanji glede ravnanja v konkretnem primeru, zlasti glede presoje ogroženosti otrok, izvedenih ukrepov in postopkov. V odgovoru so navedli, da zaradi varovanja koristi otrok in varstva osebnih podatkov konkretnih primerov ne morejo komentirati. Ob tem so poudarili, da njihovo delo temelji na Družinskem zakoniku, strokovni presoji in načelu največje koristi otroka ter da ob zaznavi ogroženosti izvajajo postopke, ki vključujejo zbiranje podatkov, razgovore z udeleženci, sodelovanje z drugimi institucijami in multidisciplinarni pristop.
Zapisnik. FOTO: Osebni Arhiv
Na naša vprašanja se je odzval tudi oče otrok, ki je v pisnem odgovoru navedel, da so zadeve, na katere se nanašajo vprašanja, že predmet obravnave pristojnih organov, vključno s policijo, tožilstvom in sodiščem, zato po njegovem mnenju podajanje vsebinskih komentarjev v tej fazi ni primerno. Vse navedbe je označil kot neresnične in zavajajoče ter poudaril, da gre za trditve, ki bodo predmet presoje v uradnih postopkih.